VESELJE DO USTVARJANJA

Skoki na Ljubnem

2012-02-13T21:58:00.002+01:00

Kurenti so prišli na Ljubno odganjat zimo in spodbujat dekleta

Predsednik je podelil prvo nagrado , "američanka" je v drugi seriji skočila celo 95 m

Takole so se fantje po prvi seriji skokov podali na sakaklnico in jo urejaliEna od 46 skakalk iz celega sveta za zaletišču, na velikem ekranu

Pa še pogled na skaklnico

V soboto in nedeljo so bili na Ljubnem skoki za ženske bil je pravzaprav FIS svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Udeležilo se ga je 46 tekmovalk iz celega sveta, med njimi tudi "vražje Slovenke" kot jih imenujejeo. Punce so bile neverjetne. Če samo pomislim od kod so skakale me kar mine. Tako drobcene pa tako simpatične, da ne moreš verjeti.Vreme je hvala bogu kar služilo, tako da so se lahko odvili vsi skoki po planih. V soboto se je bil boj med Američanko in Japonko. Zmagala je američanka tretja pa je bila simpatična Daniela Irascko iz Avstrije. V nedeljo pa sta zopet bili boj Amerika in Japonska, tudi tokrat je bila uspešnejša Amerika , Američanka je skočila 95 m in premagala Japonko, ki je skočila 91 m v drugem skoku.

Dekleta so povedala, da je bilo vzdušje izjemno, bojda še nikjer takšno, pa tudi gledalcev je bilo več kot kjerkoli do sedaj. Pa je tudi miniaturno Ljubno doživelo svoj veliki dan. Bravo mi.

December, december

2011-12-18T19:25:00.005+01:00

Vsako leto v decembru doživljam isto, norim in še enkrat norim z božično-novoletnimi voščilnicami. Vsako leto me povozi čas in jih delam še skoraj takrat, ko jih je treba že poslati. No tudi letos se seveda nisem mogla izneverit "tradiciji". Vse se je zopet dogajalo zadnji hip. Nastalo je kar nekaj klekljanih vizitk. No tu je manjši problem, najprej jih je treba sklekljat, ja sklekljat, v povprečju se ena dela ? ur. hahahaha ne povem. No tukajle je delček mojih klekljanih vizitk, ja niso vse, delček

Naredila sem pa tudi nekaj "poštempljanih" Hvala bogu moje hrčkanje v preteklih letih je tako prišlo še kako prav. No tudi tukaj en delček, ja pa pickpointala sem tudi

In ker je december čas predbožičnih potepanj, smo opravili tudi to. letos smo jo po dolgem času ponovno mahnili na Dunaj. No Dunaja brez snega, slabega vremena in pa močnega pihanja vetra še nisem uspela doživeti. Ampak, ker je vsaka stvar prvič, smo to doživeli letos. Vreme lepo, brez snega in brez pretiranega vetra. nekaj utrinkov Dunaja.

Kočijaži s svojimi konjički, kar lepo kasirajo, tura dolga dobro uro 90 everčkov, hja se pa pelješ v takšni kočiji s tako lepimi konjički.

Prepevali so vsi, od najmanjše, ki je veselo poplesovala, do najstarejšega. Ponavljali so pa dve pesmi v nedogled. Jih je bilo pa zanimivo pogledati.

Vedno lepo okrašen Dunaj

Si nisem mogla kaj, tole gospodično v plaščku sem pa morala poslikat. Smo skupaj čakali na prehodu za pešce.

Nepopisna gneča pred mestno hišo, kjer se je odvijal eden od sejmov. Gneča obupna, pri stojnicah s hrano in pijačo skoraj ni bilo možnosti, da se prerineš do "štanta", tako , da smo ostali brez zakuhančka.

Včerajšnje, sobotno jutro na sosednjem hribu v Radmirju, rdeče obsijan gozd.

En hrib v rdečih odtenkih, osednji pa se je začel kopat v soncu, prelepo. Takole je zgledalo potem pa se je nadaljevalo

v tole. Slikano z našega balkona v Radmirju. Lepo.

Zjutraj krasen obsijan hrib , zvečer pa v Stožicah Parni valjak. Sej ne morš verjet, ja sem bila .Tjaša me je kot po navadi nahecala. Gneča velika, obiskovalci v veliki večini srednja in starejša generacija, sicer pa tudi mladine ni manjkalo. Uspelo mi je celo naredit eno slikico, no ja, je pač kakršna koli pač je. Glavo da je.

Priprava za izdelavo novoletnih voščilnic

2011-11-25T15:02:00.003+01:00

Letošnje novoletne čestitke, saj sama komaj verjemem, imam sklekljanih že slabo polovico. Večina jih je delana na takšni buli, ploščati, kjer lahko zraven dam še obroček, da je malo drugače. Od blizu zgleda takole, sem pa malo goljufala, nisem delala ribic ampak pikote, ma ribice sej na enih par sem jih naredila, mi niso najbolj fajne za delat.

No tole je pa del ža narejenega sklekljane materiala za vizitke, joj še najmanj enkrat toliko jih rabim. Sem pa letos proti pričakovanju že veliko naredila. Lani takle čas, nisem imela še nobene. No sedaj jih moram še sklekljat en regiment, nato pa dokončno izdelat. Končne izdelke pokažem, kdaj ko bodo gotovi.

Minila sta že mesca dva

2011-10-29T22:19:00.008+02:00

Kako čas beži. Več, kot dva meseca se nisem oglašala. No pa nisem samo "letala" okoli, sem kaj malega tudi postorila, malo sem šivala perlice, malo pa kvačkala. Pa tudi okrog hiše sem kaj naredila.

Nisem pa mogla spustiti srečanja "otočank" v Dekanih. Najprej seveda v Piran, kjer je naša Dodo bila na sejmu, in jo je bilo nujno obiskati. Nato pa v Dekane na srečanje, kjer je bilo kot ponavadi lepo. Polno smeha, druženja, čvekanja, seveda sem bila tudi na delavnici kaligrafije pri šici Kaji, in opazovala kako vneto punce šivajo, jih skoraj ni bilo slišati.

Bolj proti koncu septembra pa so nas naši "jagri", kot vsako leto popeljali na izlet. Izlet je bil bolj za njih, kot za nas, pa vendarle. Preko Cerknice kjer smo si ogledali in poslušali kako se jezero pojavlja in kako izginja, smo jo mahnili na Babno polje - saj poznate mrzlo in še enkrat mrzlo, tu smo malicali. Nato pa na Mašun, kjer smo v Gozdraskem inštitutu -ali nekaj podobnega -najprej pozdravili tega strica. No jaz ga v gozdu ne bi rada srečala.

Pot nas je popeljala še v Pivko v Vojaški muzej, kjer so ponosni na novo pridobitev podmornico. Potem pa na večerjo in domov.

Zopet sem malo šivala perlice,

V letošnjem poletju iz zgodnji jeseni sem klekljanje malo zapostavljala, ampak sem vseeno naredila tole simpatično hobotnico

No potem pa je bilo na vrsti že jesensko potepanje po Črni gori in Albaniji. Potovali smo preko Dubrovnika, ki je bil v prvih dneh oktobra takole poln.

Ob prekoračitvi albanske meje nas je pozdravil tale ......

Pogled na Skadar, povsod nekaj razkopavajo in delajo

Stari del Kruje, prvega Albanskega glavnega mesta, kjer je tudi grob njihovega junaka Skenderbega

Pa še Tirana v dežju.

461 stopnic gor in prav toliko dol, Lovčen , sem sopihala ko konj

Po grozno serpentinasti cesti smo jo mahnili preko Njegoševega rojstnega mesta Njegoši, kjer smo si privoščili njegoški pršut in sir, proti Boki - pogled z vrha na mesto v zalivu.

Temu smo pa včasih rekli, da je naš biser, jajaj sedaj pa dostop nanj za turiste ni več dovoljen, samo za petične goste hotelov. Sv. Štefan

Pogled na Skadarsko jezero

Glavno mesto Popdgorica (včasih Titograd) je moderno mesto nič kaj posebnega.

Kot bi mignil, so potekli dnevi potepanja in že se vračamo domov. Mandarine so že skoraj vse obrane.

Tudi most v Mostarju je še, čeprav ni več tisti stari iz časov, ko so še ljudje spoštovali kulturno dediščino tudi v vojni. In ker nismo bili najbolj zainteresirani, da bi zbirali denar, ni skočil.

In še zadnji postanek, meni vedno ljubo Sarajevo. Mesto polno skritih kotičkov, polno kavarnic, rokodelnic in še marsičesa. Ustavili smo se zvečer, se okrepčali in odpeketali proti domu.

Pa se človek dvakrat obrne in že je tu sejem. Ja, sejem ABILMENTE v Italiji v Vicenzi. Ne obiskati ga, skoraj nemogoče. Ne zapravljati na njem še najbolj podobno znanstveni fantastiki, tole je samo malo, sem imela dieto in nisem bila huuuuudo zapravljiva. Čeprav je bil letošnji sejem obarvan bolj "šivalno" me je vseeno pritegnil, kot vedno. Sem se potrudila in našla tudi perlice, ki pa jih je bilo bolj malo, žal.

Iz nakupa na sejmu pa sta nastali že dve knjižni kazali. Ampak pametna kot sem, sem kazal kupila le za vzorec. Škoda, pa tko fino jih je delat.

Zopet malo kvačkanja perlic

2011-08-25T20:00:00.004+02:00

Poletje, je sicer čas "zabušavanja" vročine, potnih rok in še kaj. Letos sem bila kljub vročini, potepanju in še čemu kar "pridna". Najprej sem skušala narediti nekaj podobnega "Celilini"spiralen, je bolj imitacija in veliko bolj simpl. Tale od blizu ni najbolj uspela, ampak malo pa je v spirali. Ker ni bilo dovolj barvastih perlic, sem jo dokončala s prozornimi perlicami , "cvirn" pa je rjav, da gre bolj skupaj.

Zapestnico v drugačnih barvah je delala moja prijateljica Alenka, ker je bila hčeri tako všeč sem Alenko prosila, če si lahko sposodim njen vzorec,in ker je fejst punca sem dobila dovoljenje, obesek na verižici sem pa sama sčarala.

Tejle pa pravim, da je medena, so mi tako medene barve

Mešane perlice delica od vijola preko modre in še kakšna bi se našla, ja vem, slikica je švoh.

Tale vijola je pa delana z podolgovatimi in navadnimi vijola perlicami, sem se malo vijolila

V eni od neštetih škatlic je bil takle mix, zelena ,rumena, črna vse ful zmešano in nastala je takala verižica, malo mogoče močeradasta.

Tale način šivanja in kvačkanja perlic, pa mi je že dolgo kravžlal moje misli. Samo problem, tri vrte perlic, pravzaprav tri velikosti. Žal v naših trgovinah zaman iščeš takšne, da bi šle skupaj, ali so velike, pa male, ali pa srednje pa velike, tistih ta malih za v sredino pa že teško najdeš. Ker pa mi tole ni šlo iz glave, sem "reskirala" ene delica miyuki perlice za sredino , ostali dve velikosti pa ni bilo težko dobiti, samo morala sem pazit na kombinacijo. Bom še skušala kakšno narediti, čeprav mi je na začetku povzročala kar veliko sivih las. Ampak, ko šivaš pa paraš, pa spet šivaš, paže skoraj vse vržeš v smeti ti rata, potem je pa užitek delat. Evo meni je uspelo tako, mogoče se najde kakšna napaka, ampak je moj prvi tak izdelek in sem zelo ponosna nanj. sem pa sigurna, da bo naslednji ..........

ZRČE PLAŽA

2011-08-01T21:03:00.002+02:00

Dopust Novalja in še kaj

2011-08-01T18:28:00.012+02:00

Letošnje poletje, no naš dopust, odločitev je padla izenanada, gremo na morje v Novaljo. Ker se nam po navadi ne mudi , smo jo odrajžali po "stari cesti" preko Plitvic in na most in na Pag. Nujno, smo se morali ustaviti na Plitvicah Nacionalni park, Plitvička jezera so uvrščena v Popis svetovne naravne znamenitosti UNESCO.Seveda, nam je za ogled zmanjkalo časa, pa smo se zadovoljili samo s kavico in slikanjem pred panojem.

Tihožitje v Novalji, po uspešno prestalem kopanju na najbolj slavni in znani plaži Zrče.

Ker so v petek napovedovli slabo vreme, smo se odločili, da se gremo malo potepat. In smo šli, no odpeljali smo se z ladjico na Rab. Ob otoku Pagu smo se vozili več kot eno uro.

In končno ugledali Rab.

Pogled na enega starejših hotelov v mestu RabSpomenik v parku Sv. Marina pa govori o ustanovitelju mesta -države San Marino, kamnoseku Marinu, ki je bežeč pred Dioklecijanovimi pregoni krščanov iz Raba prišel v Monte Titano nedaleč od Riminija v Italiji, ustanovil mestece - državo in bil na koncu proglašen za svetnika....Ena od od ozkih uličic na Rabu.

Arheološki ostanki na Rabu

Portal nad vrati

Ker pa ni pametno verjeti vsem vremenskim napovedim, smo za vsak slučaj vzeli s seboj tudi kopalke - in ni bilo zaman, na mestni plaži Raba ,smo se kopali.

Ja, vreme pa res ni bilo najlepše, zato smo naslednji dan odpeketali na Pag, pogled z razgledne točke na strao mesto Pag

Pag je znan po svoji čipki, zato so čipkaricam naredili takle spomenik

Še vedno smo na Pagu

Sonce je tonilo počasi v morje, mi pa smo uživali v tem pogledu, na sprehodu, po Novalji

Vsak dan se res ne moreš kopat, zato smo jo mahnili še v Zadar.

Do vrha je bilo samo 186 stopnic, pogled na mesto z vrha stolpa
Tjašo smo slikali pred cerkvico, kapelico postavljeno v spomin na branitelje mosta med "vojno
Pa še pogled na paški most, po povratku iz Zadra

V kamnu rastejo tudi rožice

Sreče z vremenom pa res nismo imeli, pa smo jo zato še enkrat mahnili na Pag, sem mislila, da mi bo uspel ogled muzeja "paške čipke", ampak smo bili vedno prezgodnji, ga odpirajo šele zveče in to poooozno. Sem se pač zadovoljila s tem, kar sem videla na uličicah.

Še en detajl nad oknom

Tudi naravne spužve se najdejo tukaj, (cene so pa zasoljene)Riva

V Novalji, smo včasih kampirali -Straško je še vedno pojem kampiranja v Novalji. Od takrat je minilo veeelikoooo let, presenečena kako se je v pozitivnem smislu spremenila Novalja, postala je pravo turistično mesto, kjer se zvečer vedno kaj dogaja. Nas je doletel teden izraelskega prijateljevanja z mestom. Prišli so the best kuharji (hahaha tako je napovedovalec napovedoval) iz Izraela, ki so kuhali kar dva večera njihove znamenite jedi. Kuharji so izgledali takole (jed pa, no ja jaz je nisem probala, moja dva pa sta rekla da je bolj tako tako)

Dneve, ko je bilo kolikor toliko primerno vreme, smo prebili na najbolj znani, najbolj oblegani, najbolj zabavni plaži Zrče. Vsak večer, pa ne samo vsak večer, čez cel dan je glasba, takšna in drugačna (predsem drugačna hahaha za moj okus). Starih, mladih bolj mladih in majn mladih je vedno polno. No zvečer, kar celo noč pa so zabave z znanimi DJ, predvsem prednjači Papaja.

Slovo od Paga, Novalje, čakanje na trajekt, vreme pa kod, da se je zarotilo proti nam DEEEŽŽŽŽ

Preživeli smo deset dni dopusta, polovica je bila vremensko bolj tako tako, ampak meni je bilo kar fino, ni bilo prevroče, lahko smo se malo potepali, lahko smo plavali v morju na Rabu, Pagu in v Zrčah. Bilo je prijetno in zabavno, Da o glasbi v Zrčah ne govorim

Dinozaver

2011-06-24T18:42:00.002+02:00

Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tako dolgo sedela za bulo. Ampak tale dinozaverček, me je tako potegnil, da ga nisem mogla nehat delat, delat in delat. Pa je prišel tale izdelek. Meni je všeč.

30 Festival idrijske čipke

2011-06-19T18:08:00.004+02:00

Sobotno potepanje po Idriji. Slike govorijo same.

Žal, pa nimam posnetkov modne revije, kajti bila je šele ob 20 uri zvečer, tako da oblek z dodano čipko tako ali drugače ni tu.

Šivanje perlic

2011-06-10T10:28:00.000+02:00

Sem zopet malo šivala perlice. Nastala je ena zapestnica in ena verižica. Obesek, mi je že kar nekaj časa hodil po glavi. Sicer nič posebnega , ampak tako malo za spremembo.

Sicilija in Malta

2011-05-27T16:27:00.018+02:00

V nedejo zjutraj smo se s klekljaricami "Cvetka" Žiri odpravili na popotovanje po Italiji, do Neaplja, na Sicilijo in nato na Malto. Avtobus nas je popeljal skoraj preko celotne Italije. Po kar lepem številu ur smo prispeli v Neapelj glavno mesto dežele Campanie.Dežela je razgibana. Bojda sodi neapeljski zaliv med ene najlepših in največjih pristanišč. Mesto Neapelj, so v 6.stol.pr.Kr. zgradili Grki. V mestu se najdejo sledi vseh gospodarjev, ki so mesto zasegali, v njem gradili in podirali , vse do združitve 1866 pod Savojci. Mesto smo si ogledali z busa. nekako ni nam bilo za potepanje in ogled. Umazano, nasmetena, skoraj malo strašljivo. Ulice so polne smeti, ja to smo poslušali že po TV, ampak v živo, halo no malce je bolj.......

Ostali smo raje v pristanišču in počakali, da se vkrcamo za nočno vožnjo na Sicilijo. Pogled na naš trajekt.

Adijo Neapelj, že se počasi peljemo proti Siciliji

No pa še malo slikic s trajekta

Salon naše ladje, kjer smo preživeli noč. No, saj smo jo prespali, v majhnih kajutah. Bilo je prav zanimivo

Pozdravljen Palermo, pristanišče na Siciliji, jutranji pogled

Palermo zjutraj z busa. Po panoramski vožnji skozi mesto, smo se odpravili do Monreala. Benediktinski samostan, katedrala- arabski elementi in bizantinski-slog- dvig na 300 m nad morjem Monreale ima 23000 prebivalcev in se dviga nad Palermom

Brez stojnic s spominki pač ne gre

Naš naslednji postanek CEFALU, katedrala je iz časov Normanov in je 70km iz Palerma. Eno od lepših mest obdano z obzidjem. Katedrala posvečena San Salvadore, graditi so jo začeli 1031 ob katedrali je križni hodnik po vzoru arabske arhitekture. Na poti do katedrale, smo šli preko tega podhoda in preko lepega parka

Pogled na katedralo

Pa še malo notranjosti

Tudi to je Sicilija

Pa še cerkev Sv. Agate v Caltanisseti, nekdanjem rudarskem mestu

Keramika v eni od trgovinic

Pozno popoldne, skoraj proti večeru smo prispeli do krasnega hotela, obdanega s čudovitim parkom, kjer smo preživeli noč.

Bilo je ogromno krasnih rastlin, cvetočih kaktusov in še česa, ampak kako raste pačma pa še nisem videla

Noč je kar prehitro minila, in že smo na poti v Agrigento- dolini templjev. Ogromno templjev, kakor da si v Grčiji. Tu najdeš Herkulov tempelj, pa tempelj Konkordijo, ki je bil velik kot nogometno igrišče, pa Zeusov tempelj pa še in še. Ob templjih, pravzaprav njihovih ostankih, so postavljene skulpture iz brona,(mogoče bom samo te skulputure pokazala v posebni temi - meni so bile res lepe) ki bodo na ogled do oktobra, delo Igor-ja Mitreja iz leta 1997. Kako zanimivo se vkljapljajo v ambient templjev. Nekaj slikic.

Tole je pa ambient pred hotelom, kjer smo imeli večerjo in nato pot na Malto

Novo jutro, nov otok Malta ,pred našim hotelom Tjaša, tu smo preživeli kar tri dni

Malta, samostojna republika, ki jo sestavlja 5 otočkov, naseljeni so trije. Imajo pomembno strateško vlogo, zato so bili vedno tarča raznih napadalcev. otok so oblegali Turki, pa vendar ga niso zasedli, na otoku je preživel "baje"7 dni tudi slavni Napoleon. po kapitulaciji Francije zasedejo otok Angleži in na njem ostanejo, upam, da sem si prav zapomnila ,vse do 1979.Vsa naselja na otoku Malti in Gozu, so si podobna. Imajo ogromno cerkva,večinoma so baročne. Na trgu pred cerkvijo je kip svetnika kateremu je cerkev posvečena. Ogledali smo si otok Malto katerega glavno mesto je Velleta, pristanišče, katedrale, palačo velikega mojstra....... Na otoku Malta nimajo izvirov pitne vode. Edini izvir je na otoku Gozo, zato morajo 70% vode pridobivati iz morja z razsoljevanjem.

Ozke ulice, polne domačinov in turistov.

Mozaik po tleh katedrale Sv. Janeza, kamor ženske v čeveljcih s petko nimajo vstopa......

Pogled po hodniku palače velikega mojstra, vsi oklepi so originalni iz Francije in Anglije

Malta

Prihajamo na otok Gozo

Otok Gozo, je bolj raven otok. Pravijo, da je bil naseljen že pred Kristusom. Otok je zelo zanimiv, katedrale z ogromnimi kupolami, templji, ki so bili grajeni kot današnje cerkve, pa prelepe naravne znamenitosti otoka v kraju Djewra, pa Citadelo - trdnjavo zgrajeno 830p.n.š. 1571 so Turki prodrli v Citadelo in odpeljali 6000 prebivalcev v suženjstvo. Ko je potres trdnjavo poškodoval, so obnovili samo palačo, zapor in cerkev.

Vstop v enega od svetišč

Otok je znan po čipkah

Takole pa je včasih zgledalo perišče na otoku

In že smo pred Azurnim oknom, skozi katrega smo se popeljali s čolnom. mimo prekrasnih pogledov na strme skale, prelepe korale in še marsikaj. Bilo je res prelepo, pa še vreme nam je stregl

Pogled s Citadele

Naslednji dan, nas je pot popeljala na ogled privatnega muzeja. Hiša v kateri je muzej je stara 400 let, 200 let je v lasti malteških vitezov, prehajala je iz rok v roke ene do druge maltežke pomebne družine. Sedaj je že tri rodove v lasti sedanje družine, kateri člani so bili vsi strastni zbiralci"dobesedno" vsega.Po hiši (imeli smo to čast, ker so posebaj za nas pripravili tudi zbirko čipk) nas je popeljal sam lastnik markiz Nikolas, dovolil je -izjemoma, da smo lahko slikali. Casa Rocca Piccola

Manjše dorišče tega muzeja hiše

Ja, tudi to je Malta

Po ogledu tega muzeja, kjer smo se komaj nagledali, slik, kristala, pogrinjkov, spalnic, lastne kapelice in še in še stvari ,se naposlušali prekrasnega in zelo osebnega pripovedovanja markiza Nikolasa, smo jo mahnili v Mdino, mesta z ozkimi uličicami, mesta kjer živi danes samo 300 prebivalcev, potomcev plemiških družin, mesta, kjer so avtomobili redkost oz. se z njimi po mestu prevažajo le prebivalci, za ostale je vstop prepovedan

Minil je še en dan, že se s katamaranom vračamo na Sicilijo.

Danes nas pot pelje na Etno. Pogorje Etne. Priznam, tole Etno sem si predstavljala malček drugače. Gora, pogorje še vedno buri dohove.1669 je bil izbruh vulkana najstrašnejši. Vulkan je bruhal zelo dolgo, nato pa je še potres opravil svoje. Potok lave je pritekel celo do Catanie. Vulkan je še vedno delujoč. S Tjašo sva se odpravile do kraterja, ki je deloval .....1986

Zapuščamo Etno, pogled z druge strani z "busa" malček je še snega na njej, na tej gori, katera še vedno deluje mistično in buri duhove s svojimi zgodbami, pripovedmi, mistiko..........

Adijo Sicilija, preko Mesinske ožine smo odpluli v Italijo, prespali v krasnem hotelu in naslednji dan vozili do doma. Bilo je lepo, naporno? pravzaprav niti ne, postanki so bili pogosti, družba krasna, bilo je ogromno smeha, prijetnega klepeta in še in še, če me bodo hotele bom še potovala s temi krasnimi puncami iz "Žir," kot one pravijo.

Najboljše pa je bilo to, da je bilo moji mladenki zanimivo, da se je vživela v druščino pretežno "starejših babnic", da je ni nič motilo, da se je vsemu prilagodila., da je bila z vsem zadovoljna, da je z vsemi klepetala kot, da je njihovih let.

Ja, še jo vzamem s sabo in njimi.
Naslednje leto se planira Normandija..............kaj se ve.........

Žiri 2011- razstava klekljarskih umetnin

2011-05-02T19:13:00.010+02:00

Kot vsako leto, so tudi letos "Cvetke" iz Žirov, presegle same sebe. Njihove vsakoletne razstave so nekaj posebnega. Letošnja, je bila, meni ena od najlepših.
Na prvi slikici je naš največji pesnik Prešeren, to ni slika to je klekljano. Tudi tale kofetarica je sklekljana. Tako sedaj pa gremo po sklopih.

V občinski stavbi, so razstavljale klekljarice Faros iz Kopra, kajti tudi one so članice, klekljarskega društva Cvetke Žiri, njihovi izdelki so bili res lepi. Nekaj utrinkov iz njihovega dela razstave.

ups talo sem pa že pokazala

Papirc na buli, iz takšnih so izdelovali vsa drevesa in liste, saj se opazi, da ni klasičen papirc, to je slika po kateri so delale halooo
Pa še en papirc

Tole so pa klekljani izdelki

V drugi sobi pa je bilo čez 180 sklekljanih obrazov, nekaj od njih jih je tukaj

Poljub, se imenuje tale klekljana mojstrovina

Izlet,izlet.........

2011-04-20T22:13:00.008+02:00

Stara Gora leži v osrčju Slovenskih Goric na vrhu nizkega slemena nad dolino reke Ščavnice in dokaj široke doline Turje na jugu. Naselje obdajajo njive, sadovnjaki in vinogradi, na senčnih straneh pa gozd. Cerkev Sv. Duha je dragocen kulturno-zgodovinski spomenik.Baročna cerkev zgrajena 1697 se ponaša z bogato baročno notranjostjo.Zunanja posebnost cerkve je zvonik s čebulato streho. Cerkev je dolga 27 m v višino pa meri 9 m, z zvonikom pa je visoka 47m. Po naročilu grofa Schachenturna mlajšega so jo zgradili 1697 in so jo gradili 3 leta. Baročna notranjost cerkve je iz leta 1709. Cerkev je poslikal italijanski slikar Jakob Brollo, v cerkvi je zelo dragocena orgelska omara iz 17.stol, kar je opaziti na rastlinskih motivih.

Dragocene so tudi orgle, ki so druge najstarejše v Sloveniji (prve so baje v Laškem)

Mlin na veter je spomenik preproste vaške kulturne dediščine na tem koncu Slovenije. To je bil pravi stari mlin na veter, ki je 1957 še mlel zrnje na Klokolajnšaku pri Bečevih in je bil že takrat zadnji v Sloveniji. 1996 je mlin dobil po 39 letih počitka, svoje mesto na Stari gori. Mlin spet melje moko, amapk le v turistične namene. Mlinsko napravo z mlinskima kanoma poganja vetrnica, ki je pritrjena na gibljivi pogonski del mlina, saj se mora vedno usmerjati v smeri pihanja vetra

Ko smo odhajali odmlina se je pogled še enkrat ustavil na cerkvi, ki je res lepa.

Etnološka zbirka, se skriva za zidovi nekdanjega šolskega poslopja, kjer je razstavljeno kmečko in obrtniško orodje, ki so ga nekoč pri delu uporabljali kmetje. Razstavljena je tudi stara oprema notranjih prostorov kmečkih hiš in številni drugi predmeti.Zbirka nas popelje v čas naših prednikov in njihovega trdega dela

Tole je pogled na hotel v Biotermah v Mali Nedelji. Krasen kompleks, veliko miru

In že smo v Sakušaku, kjer je obnovljen Puhov muzej v tipično slovenjegoriški domačiji, grajeni v obliki črke L. V muzeju je stalna razstava z naslovom "Janez Puh, sin Slovenskih goric, človek za vse čase." Janez puh je bil rojen 27.junija 1862v občini Sakušak pri Juršincih. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu. Izboljšal je kolo "mišolin", znižal je okvir, vanj vgradil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, zadnje kola pa sta gnala dva pedala z verigo. Veliko izumov je imel tudi pri šivalnem stroju in še marsikje. Leta 1899 je ustanovil podjetje "Styria Werke" in leta 1901 je prišlo iz njegove tovarne prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Imel je ogromno izumov in zaposloval 1100 delavcev letu 1912. V tem času so izdelali 16000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Leta 1914 je preminil brez svojih naslednikov, vse njegovo delo in izumi so ostali pri naših sosedih Avstrijcih, ki si ga tudi lastijo.

Izlet smo zaključili na prijetni turistični kmetiji Amur, z dobrim kosilom ajdovmi žganci in gobovo juho. V temle ribniku pa si lahko nalovite tudi krape in amurje.

2011-04-20T22:10:00.000+02:00

Smrkec in perlice

2011-04-15T19:13:00.004+02:00

Risanka Smrkci, veliko časa nazaj je bila zelo popularna. No in ena velika Smrketa, mi je dala tole naročilo. Rada bi imela ata Smrka, daj naredi. Malo sem se upirala, ampak pri klekljanju me vedno potegne, da se odločim za. Tako je po veliko začetkih in koncih nastal tale - spominček na eno prijetno risanko. Priznam, mi je šlo malo na živčke, kako narediti iz perlic prstan.Sem probala in je šlo. Slikica ni najboljša, ampak vidi pa se, ko bom naredila drugega bo tudi slikica boljša.

Pa še nekaj obeskov, ki so nastali v tem času.

Načrt za tole zapestnico, pa je bil že kar nekaj časa v mojem arhivu. Že dolgo časa nazaj mi ga je prijazno poslala ena prav prijetna otočanka. Pa je čakal in čakal, in končno dočakal svojo izdelavo. Sem kar nekaj časa rabila, da sem ga popolnoma osvojila. Takole pa zadeva zgleda.

SONČNA NEDELJA

2011-04-03T18:29:00.007+02:00

Bil je lep sončen spomladanski dan. Prava škoda, bi bilo posedati v hiši. Pa sva šla. Odločila sva se, da greva v Logarsko , pa mogoče še kam. Peljala sva se, in se pripeljala do parkinga pred koncem doline, proti slapu Rinki in ........ Takole je zgledalo , polno pločevine. Pa sva se podala. Preden sva se odpravila, sva prebrala še tole: Logarska dolina je najveja ledeniško preoblikovana dolina v Savinjskih Alpah.Krnice,morenski material, nekaj čelnih moren in ledeniških balvan kažejo na značaj koritaste ledeniške doline, nastale pred približno deset tisoč leti. Okoli sedem kolimetrov dolgo dno doline poteka v smeri JZ-SV, tako kot vsi okoliški gorski grebeni oblikovani ob prelomnicah. Preko 2000 m visoki vrhovi Krofičke,Ojstrice,Planjave,Brane, Turske gore, Rinke, Križa in Mrzle gore s strmimi stenami ustvarjajo edinstveno podobo ene izmed najlepših alpskih dolin v Evropi. Iz krnic pada več stalnih in občasnih slapov, med katerimi sta najvišja Palenk in Rinka.Tu je več kot štirideset naravnih vrednot: slapov, votlin, spodmolov, ledeniških balvanov, dreves izjemnih dimenzij ter pestre flore in favne. Od 11. stoletja dalje dolino sooblikujejo tudi ljudje. Na izkrčenih gozdnih površinah danes kmetujejo še na petih kmetijah, Podbrežnik, Logar,Juvanija, Plesnik in Lenar. Polno pločevine, pa še najina je zraven.

Na poti so naju spremljale rožice in takšna drevesa

Votlina na poti, v njej se lahko kdo skrije, če dežuje?

Med še ne ozelenelimi macesni se je našlo tole.

Tole pa je pot proti Okrešlju, po njej greva prihodnjič

Orlovo gnezdo, ja ima res pravšnje ime

Sem se potrudila in zlezla zelo blizu, padec vode proti dnu

Sneg je še vedno tu

Pogled na "jezerce" pod slapom

Pa še enkrat orlovo gnezdo

Tako pada slap na eno skalo pod njim

Slap Rinka v vsej svoji lepoti in veličini

Pred slapom, nižje stoji tabla na kateri piše tole: " Reka Savinja pridobiva vodo iz več izvirov pod krnico Okrešelj. Prvih nekaj 100 m vodnega toka oblikuje skalne stopinje v obliki slapov in brzic, nato pa voda pade preko tektonsko-ledeniške stopnje. Polkrožno oblikovano previsno pobočje, preko katerega prosto pada mogočni slap 90m globoko, je iz trde apnenčeve breče ali brečastega konglomerata, trdo zlepljenega z rdečkasto rjavim vezivom. Le ob obilnejših padavinah teče voda dlje časa po površju tudi pod slapom, sicer pa kmalu ponikne v prodnato suho strugo Kotovca. Šest km nižje, v spodnjem delu doline, priteče spet na površje kot izvir Črna.

Na poti nazaj malo počivanja ne škodi.

Pogled po poti

Tole so pa še zadnji pogledi na vodo iz slapu

pogled na suho strugo

Pod slapom Rinka voda kmalu ponikne v debelih slojih proda in grušča. Kot površinski tok teče v regulirani strugi Kotovca le ob visokih spomladanskih in jesenskih vodah. V spodnjem delu doline, v Logu, voda v več izvirih ponovno priteče na nepropustni sedimentni glini. Voda Črne se po 1,5 km združi s potokom Jezera iz Matkovega kota in teče naprej kot Savinja.

Eden od izvirov.

Malo se mi je kvačkalo

2011-03-27T12:58:00.003+02:00

Ja se mi je malo kvačkalo. Saj eno takšno že imam, ampak sem jo obljubila in je bilo potrebno naredit drugo, je čisto preprosta. Melirana vrvica in prozirne perlice, pa pride tak lep vzorec. Tale bele, je pa sestavljena iz belih perlic in tubic. No ja, malce slabše se vidi, ampak toliko, da se vidi pa je že.

Ena od kolegic me je prosila, če ji naredim zeleno, pa sem se je lotila, ker nisem imela dovolj steklenih zelenih kvadratkov, sem pač kombinirala , nastalo je tole. Ampak važno je to, da je bila naročnica zadovoljna in vesela.

Tale rdeče črna kombinacija pa je delana prav tako po naročilu, vendar si je želela naročnica tudi uhane. Kombinirala sem dve stekleni rdeči perlici in ena mat, zraven pa še črna.

ABILMENTE VICENCA ali po naše Sejem v Vicenci

2011-03-05T13:10:00.007+01:00

Sejem je bil živ, kot po navadi. Letos se je naša četica obiskovalk sejma odločila, da ga obišče malo drugače. Kako? Enostavno, ne v soboto, ampak v petek. Sejem traja 4 dni. Prične se v četrtek zaključi pa v nedeljo.
Ob sobotah je bila vedno velika gneča, ogromno prerivanja, pri "štantih" , pravzaprav, povsod. Petek, pa je bil milina, krasno, si lahko hodil med razstavnimi prostori, nobene gneče, dobra tu pa tam že. Ampak v primerjavi z soboto milina. Odločitev je bila 500% dobra.
Na sejmu smo preživele skoraj 8 ur.
Ker mi je zjutraj ob vstopu na sejemski prostor ušlo slikanje vhoda sem to naredila zvečer, ko smo odhajale. Tale meni zelen otoček je narejn čisto na novo.

Eden od razstvnih prostorov. Vsi so urejeni zelo lepo. Nekateri včasih malo kiči miči, ampak vseeno prijetni za oko.

Nakit, tako in drugače

Volna in zopet volna, pa kakšni designi, sem se kar z veliko voljo moči morala odvlečt naprej. Ampak v jeseni, no bomo videli.

Letos je bilo ogromno patchworka, izdelanega v velikih slikah, majnih, in takšnih, da skoraj nisi verje da je to ta tehnika, prelepega, nekaj slikic

Tegale v vijola barvi, sem slikala posebaj za eno "punčko" zaljubljeno v vijola barvo, najprej manjšega nato pa.......

Letos je bilo tudi veliko izdelkov reciklaže, ppotekale so tudi delavnice, nekaj slikic ovratnica in pa torbica z dodatki. Tole so izdelki oz. dodatki iz plastenk.

Samo en mali detajl panoja perlic, tole so Miyuki, letos so jih imeli kar na enih 4 prostorih, da dol padeš.Te perlice videt v "živo" je čist drgač ko pa na netu. Jao meni!!

Pa še mal izdelkov iz tega

Torbice in šivane zadevice, lušno

Filcano, letos je bilo tega tudi zelo veliko

Sem malo zadremal na srčku

Tudi tele sem ujela v fotoaparat, čeprav skoraj povsod piše "no foto"

Dekoracija iz brisač

Tudi zajčki so bili na sejmu

Pa tale velik lepotec, ki je kontroliral, če vse poteka kot mora

Vse tiste, ki poznate sobotno gužvo, si poglejte tole. Prava milina za pohajkovanje.

Malo velikonočne okrasitve

Pa še nekaj torbic. Tele so iz filca, ta druge pa iz blaga, ki ga je bilo v takšnih in drugih vzorcev "na tone"

Čas na takšnem sejmu neusmiljeno hitro beži, in kar naenkrat se je bilo treba posloviti iz tega "pravljičnega sveta "ustvarjanja.

Hja, nekatere od nas so bile stoprocentne, da bodo letos samo gledalke, nič nakupovalke. Ampak le kdo bi to verjel, po moje so to le pobožne "sanje malega kitajčka".

Baje je bil zunaj eden od prelepih sončnih dnevov, no tudi v sejemskih dvoranah je sijalo sonce, sicer tisto ustvarjalno, ki te s svojimi žarki kar potegne in padeš v kakšno zadevo.

Tako se je končal še en dan, ki smo ga preživele na sejmu. Zadovoljne smo ga zapuščale in se vedno znova spraševale, joj kdaj bom vse to porabila. Ampak ni važno, čez sedem let vse prav pride. Sicer pa saj ne bo dolgo in že jo bomo šibali na jesenski sejem, ki bo letos boste oktobra.

Trikotniki drugič

2011-02-25T16:54:00.003+01:00

Se mi je malo "perlalo" pa sem med počitnicami uspela narediti tale dva obeska.

Oba skupaj pa izgledata takole.

Trikotniki

2011-02-18T16:31:00.003+01:00

Malo sem se zopet igrala s perlicami, temi ta mičkenimi delica. Sem šla malo v vijola vode, pa modre in rdeče. Vzorčki so mi bili zanimivi, pa sem se jih lotila. Tale je vijola v kombinaciji z metalno vijolo Belo rdečega vzorca pa še nisem delala, ker se mi je zdelo zanimivo je ugledal luč sveta.

Modra mi je nekako usojena, sem naredila že kar nekaj v modri barvi.

Pa še vsi trije na kupu.

NAKIT, NAKIT

2011-02-09T18:21:00.005+01:00

Srčno upam, da te fotografije ne bodo spuhtele. Nevem, kaj sem naredila, ampak mojih slikih nini. No pa k novim ustvarjanjem. Sem probala klekljat perlice malček drugače, no z eno dolgo, zadeva je v rumeni barvi in zgleda takole. Tole je pa nekaj, na kar sem pa res malček ponosna. Sem probala, pa sem šivala, pa sem parala, pa sem za nekaj časa nehala pa spet začela. No in evo izdelek je tukaj. meni je všeč

Perlice,kvadratki, .........

2011-01-21T16:12:00.003+01:00

V knjigi D. Fitzgerald, ki mi jo je ljubeznivo posodila ena fejst punca, je veliko raznoraznih načinov izdelave izdelkov iz delica perlic, meni so šli malo po živčkih kvaratki, pa pentagončki in še kaj. Ampak........ no uspelo mi je naredit takole zapestnico. Priznam, da so me najbolj mučili kvadratki, sem že skor vrgla vse v smeti, ampak malo trme pe je šlo. Zapestnica je v vijola barvi, mat in perl. Mogoče je tale slikica boljša.

Sem pa se že nekaj časa nazaj malo pigrala s temle obeskom, pa ga ne bom več delala me ni potegnil

Za konec pa še tale moder kompletek

Tole sem objavila v petek 14. januarja 2011 sem pa še enkrat prepisala, ker mi je zbrisalo vse slikice in moram pogruntat kako jih vrnit. No temu so sledili tudi komentarji, ker pa sem vse zbrisala jih bom prepisala

Andreja M. pravi....

Bom čisto kratka WAAAAU

14.januar 2011 18:57

Tiara pravi

Božanska ogrlica, si kar predstavljam koliko truda je vloženo vanjo

14.januar 2011 21:11

Alenka pravi

Lepo, lepo! Meni je najlepši moder komplet

14. janur 21:26

Simona pravi

Tukajle pa je vloženega potrplenja, natančnosti in napenjanja učk. Res samo vauuuuu Čestitke

15.janur 11:06

Teya pravi

Super.. Sploh moder kompltek je za umret dober

15. januar 14:32

Jana pravi..

Zakaj pa tega nismo videli v živo? Al sem kaj zamudila?

Super zelo lepo. Zapestnica je D best

17. janur 2011 17:05

No sedaj moram pa za ostale objave še samo pogruntat kako naj dam nazaj gor slikice, tole sem ve najprej sprintala, nato dala slikice gor. Ampak za ostalo pa ne vem, ne ga ne bom tak srač....... če ne bom mogla dat slikic nazaj bo pač brez njih, pa bo spet nekaj drgač, ko na ostalih blogih hahaha

Pomoč

2011-01-21T08:46:00.003+01:00

Ne vem kako ampak , ko sem danes šla na blog , me je skor kap gor ni nobene slikice, a kdo ve kako dobiti slikice nazaj?

Hahahahah

2011-01-05T18:03:00.001+01:00

Ja hahahahaha julija 2009 sem začela pisat tale blog, danes pa mi je celo uspelo nastavit statistiko ogledov, super a ne. Bravo jaz.

Božično-novoletni koncert v logarski 26.12.2010

2010-12-28T08:38:00.006+01:00

Zgodil se je 14. Božično-novoletni koncert v Logarski dolini. Ja lansko leto je odpadel, zaradi takšnih ali drugačnih zadev, no enostavno ni ga bilo. Letos pa so ga priredili zopet in to 26. ne 30. kot ponavadi. Vreme v Logarski , snega nič, zelena dolina več ali manj. Mraz -3, zadnji koncert se je odvijal v veliko bolj mrzlem ozračju, mislim, da je bilo okrog -16. Ljudi kot po navadi veliko, kljub vstopnini, ko so žrebali vstopnice je bila povedana številka mislim da nekaj čez 700. Ko sva prispela v Logarsko najprej pred hotelom Plesnik opaziva Nušo Derendo, ki se greje s kozarčkom kuhanega vina. Na odru pa je treniral Slovenski oktet

Ker sva imela kar nekaj časa sva jo mahnila proti Gostišču na Razpotju, na poti pa se namaje nudil takle pogled na te prelepe gore, ki zaključujejo dolino.

Pogled proti hotelu Plesnik

Palenk, nič ledenih sveč, voda kar veselo curlja po slapu navzdol

Ob 17. uri se je koncert pričel, z zvoki Moonlightig Orcestra z njihovimi tremi pevkami in pevcem Francijem,ki je bil tudi moderator. Orkester je sestavljen iz članov "pleh" muzke zgornjesavinjske doline in so krasni. Mladi, polni energije in še dobro igrajo.

Moderator Franci

Nadaljevali so otroci Solčave, krasni malčki, ki vsako leto popestrijo koncert z petjem in kakšno prijazno besedo. Bili so zelo prisrčni.

Nadaljevali so "zvezda stalnica" koncertov v Logarski ,že kar nekaj let ne mine koncert brez njih
Slovenski oktet, letos z dvema novima članoma. Zapeli so nekaj pesmi, ki jih v Logarski še niso. Pričeli so z Ribnčanom končali pa s kaktusom. Krasni fantje, ki jih je vedno užitek poslušati. Zadnjih nekaj pesmi jih je na "klavirju" spremljala ga. Vidic.

Nadaljevala je Trilerjeva hčera (član okteta) deklica je bila na talentih , ampak v živo , ko je zapela pesem iz Fantoma v operi, halo, kakšen glas, prelepo. Je pa dejala, da je večja trema pisat test iz matematike, kot nastopat pred množico. Simpatična deklica.

Nastopil je tudi Karli Gradišnik, potem pa je prišla na oder Nuša Derenda. Punca ima še vedno glas od sile. Zanimivo pa je bilo to, da jo je spremljal zgoraj omenjeni orkester. Bili so super.

POGLEJ GA, NOVO JUTRO

2010-12-05T10:30:00.002+01:00

Danes zjutraj, ko sva z našo pasjo članico družine imele jutranji sprehod se je prikazalo nekaj lepega. Po nekaj dneh sneženja, in to kar obilnega, me je zjutraj pozdravilo sonce in prelep pogled na Raduho v tem jutranjem soncu. Nekaj slikic, kako se je Raduha prebujala v soncu.In kako je bilo ko je bila obsijana vsa v soncu.

Bunkasti šal in prve božično novoletne voščilnice

2010-12-03T10:25:00.002+01:00

Seveda, bi bil skoraj greh, če ne bi probala delat teh bunkastih šalov. Sej volno sem imela že nekaj časa doma, pa nekako ni in šlo. Ampak, vedno je ampak, srečanje v Prečni in Atenka, ja moja draga kofetarca mi je zelo nazorno pokazala, kako nasnuje zanke in kako potem plete.Jasno, da je potem šlo, očitno sem grozno vizuelni tip. Evo moj prvi za Tjašo.

Vsako leto, ampak res čisto vsako leto, od kar klekljam si sveto obljubim, da ne bom več norela in delala oz. klekljala zadnje trenutke. Seveda, so to "sanje malega kitajčka", do sedaj mi to še ni uspelo. No tako sem klekljala, da se mi je že fižilo vzorčke za božično novoletne čestitke. Ja saj, če bi jih bilo kaj malega, to ne bi bil problem ampak kaj, ko je kar nekaj takih, ki enostavno že kar pričakujejo takšno čestitko. Sicer pa če ne bi rada to delala, jih verjetno ne bi v takem številu delala, čeprav priznam sem že zmanjšala na 25 komadov. hahahahahah. No tukajle je samo nekaj od tega tak mal, da se hvalim.

HITRO, HITRO ČAS BEŽI

2010-11-07T17:35:00.009+01:00

Prav res, hitro,hitro beži ta čas. Le kam se mu tako mudi? Ja od zadnjega oglašanja na mojem blogu, se je zgodilo kar veliko stvari. Ena od teh je bolo tradicionalno srečanje v Dekanih. V Dekanih, je vedno lepo, čeprav je letos bilo srečanje na deževen dan, ampak dobesedno zelo deževen dan. Cela Slovenija, no ja ne prav cela ,je plavala v poplavah. Ampak "otočanke" tiste, ki jih niti poplave ne zmotijo, smo šle v Dekane. V Dekanih se je srečanja udeležila tudi naša draga Vava, ki jo je bolezen hudo prizadela. Vendar je bila Vava na srečanju zelo dobre volje, držala se je sploh krasno. kakor, da bi vedela, da je to njeno zadnje srečanje je zdržala do samega konca. Na tem srečanju sem po dolgem času tudi swapala. Darilce, ki mi ga je naredila Xena, zapestnica.

Moj swap pa je izgledal takole, joj kdo ga je že dobil? Seveda, če pa je minilo že toliko časa, mi je ušlo iz spomina. No potem, kakšnih štirinajst dni po srečanju, skoraj sigurno pa ne tri tedne, nas je zapustila naša draga Vava. Na drago prijateljico, me bo v moji delovni sobi spominjalo , kar nekaj njenih izdelkov, tole je eden od njih.

V tem času, so gobe obilno "rodile". Moj dragi možiček je bil pri nabiranju le-teh zelo priden Takole je zgledala ena od nabranih košar jurčkov. Seveda so vsi varno pristali v zmrzovalniku.

V oktobru, pa obvezno v Italijo v Vincenco, kjer je sejem za ustvarjalke. Sejem je bil živ, kaj živ, več kot živ. Samo nekaj slikic,iz tega veeelikega sejma. Kjer smo nekateri bolj, drugi manj zapravljali za razno razne nujno potrebne reči. Letos priznam, sem zapravljala samo za Delica perlice. Ja res sem padla not.

Seveda pa sem v tem času tudi nekaj naredila. Predvsem sem šivala perlice, kar nekaj jih je nastalo, pa malo kvačkala perlice.

Nisem pa pozabila tudi na pletilke. Za malo nečakinjo je nastala takšna jopica

Za mojo hčero pa tale pulover.Sem pa tudi klekljala, naučila sem se nove polnitve, tale slikica verjetno ni najboljša, naslednja pa kaže cel izdelek.

In že smo v novembru. Počasi bo potrebno začeti z izdelavo božično novoletnih voščilnic. December pa bo tu kod bi mignil. Pa naj še kdo reče, da čas ne beži. Meni že.

Šivanje in kvačkanje perlic

2010-09-05T09:25:00.004+02:00

Pa je prišla nova pošiljka perlic. Knjiga, ki mi jo je posodila ena super pupa je seveda "nora" in nisem si mogla kaj, da ne bi probala nekaterih zadev. Obesek je šivan perlice, ki pa so nanizane seveda niso delica, saj se vidi, mar ne? Torej po kar nekaj mukah, paranja, paranja in spet paranja je nastalo tole. Cela zadeva na mojem prtu , klekljanem seveda (joj klekljanje pa še kar čaka)

Tole je pa kvačkano začeto že pred časom pa nikakor da sr dokonča. Samo se enostavno noče, pa sem se ga lotila in sedaj je tukaj.

Tudi tale je kar nekaj časa čakala, do finiša. Ker se mi je zdelo, da bi bilo fino malo drugače zaključit, sem zadevo izpeljala takole, in je zapenjanje verižice še okras spredaj, upam, da se bo obneslo.

Malo igranja

2010-08-28T14:03:00.002+02:00

Malo igranja, kakor se vzame. Tale obesek trikotnik, ki je nekoliko drugačen- me je kar malo zaposlil, ampak se vse pogrunta, in ko pogruntaš, da je potrebno pazit samo na to kje daš 4 perlice in kje dve, pa spet dve in eno, je res enostavno. . Ampak dokler so bile na zalogi pa je nastalo še nekaj zadevic. Tale modra je delana na drugi strani iz temno modrih, sem pač morala kombinirat in gledat kaj je še, a se je izšlo. Še dobro, da sem si jih prej malo sortirala.
Melirano, trikotnik malo drugače.

Tole sicer ni moj dekolte, ampak je res lepše na vratu kot pa kar tako

Ta isti malo bolj od blizu

Tele delice bodo sedaj malo mirovale, moram dokončati še nekaj začetega kvačkanega, pa nečakinji dokončat jopico, ki sem jo pričela spomladi, sedaj pa prihaja jesen, pa zavese si klekljam, (samo mi še ni čisto jasno kdaj bodo gotove), da ne govorim, da je še treba kaj po vrtu ponaredit, pa kakšno travco pokosit. Očitno bi bilo super če bi bila stonoga, si kar predstavljam kako bi to šlo

Kadratki, trikotniki

2010-08-13T08:26:00.002+02:00

Tole je pa ena huda okužba. Saj ne da bi naročila veliko količino perlic, ampak tisto kar sem naročila moram očitno pod nujno takoj porabit, da bom imela vzrok za novo "nujno" nabavo. Torej iz mojega mix perlic je nastal tale kvadratek, je bil kar malo zagulen za delat, vsaj meni začetnici. Ampak na koncu šteje le izdelek in ko ugotovoš, da ti je uspelo pozabiš na vsa paranja, vsa štukanja laksa ............ Tole pa je še eden trikotniček, katerega sem morala iz mix perlic po barvni varianti narediti za našo "ta malo"

Spet perlice

2010-08-08T19:35:00.002+02:00

No, ko sem se odločala za naročanja delica perlic, sem za začetek naročala mix perlic. Bila sem zelo pridna in sem vse perlice v mixu sortirala, da sem ugotovila katerih je več, katerih manj. No iz tega mixa in sortiranih perlic pa je potem nastalo tole. Barve se bolj slabo vidijo, ampak notranje so temno sive, obrobljene z belimi, okrog njih pa so melirane. Priznam, da sem tale trikotnik, kar nekajkajkrat parala, ko pa sem pogruntala sistem je seveda šlo. Sem pa zelo ponosna na tale moj drugi izdelek.

Perlice,perlice II

2010-08-06T19:55:00.003+02:00

Ekola, takole zgleda moj prvi izdelek trikotnika iz delica perlic, sicer sem slikala malo na hojladri, ampak se vidi. Naslednji bo sigurno že veliko lepši.

Perlice,perlice

2010-08-05T18:36:00.004+02:00

Ko padeš enkrat noter, si not. Groza?! kje pa , niti slučajno. No, evo pa sem spet pokasirala en virus. Te viroze na Otoku zakladov, so pa res neverjetne. Nataša je naročila delica perlice, ki so prišle v rekordnem času. Seveda sem morala to zadevo imeti in probati. Načrt za izdelavo se je našel, vzorci pa tudi. Seveda s pomočjo Alenke, kateri še enkrat hvala. ko sem videla vse tisto skoraj nisem mogla več dihat. Ampak, mi je uspelo. Pa sem se lotila zadeve. Takole izgleda moj začetek, res, da mi gre bolj počasi, ampak hura gre. Sem seveda grozno ponosna in sem morala tole reč takoj pokazat. Ko bo pa izdelek gotov, ga bom pa še enkrat pokazala.

Malo mešano

2010-07-10T21:58:00.003+02:00

Aknela, je na Otoku zakladov pokazala eno res lepo zapestnico, nisem si mogla kaj in sem jo nafehtala za mušter. ja vse lepo in prav, ampak zadeva je živana v ladder stitch, ki ga še moja malenkost v življenju ni delala. Ampak.......načrt je bil zelo nazoren, pa tudi potrudila sem se in po netu našla navodila kako se tej zadevi streže. Pri tejle drugi, ki sem jo delala sem seveda namesto treh osnovnih perlic nasnula štiri in to ugotovila šele, ko je bilo treba dodajat ostale barvne perlice. ha,ha pa sem v sredini jemala dve namesto ene, je nastala nekoliko širša ampak meni vseeno lepa. No tale je pa taprva, ki sem jo delala se najde kakšna napaka, ampak ni važno meni je uspelo

Dokončala sem tudi tole vijola kvačkano in naredila še ne enostavne uhančke zraven

Seveda sem malo tudi klekljala, no pod nujno sem naredila enega lovca, katerega slika se je pa čudežno izgubila, ampak je vsaj ostala na Otoku zakladov, je vsaj tam dokumentirana. Tole tukaj pa je , aja nekoč bo zavesa oz. več zaves kajti vzorec bom porabila enih trikrat ga bom še delala. kdaj? to se tudi jaz sprašujem, letos? mogoče, če pa ne letos,pa prihodnje leto, saj bo se tolažim

SOUVENIR DE PARIS

2010-07-10T19:38:00.010+02:00

Ja Souvenir de Paris, mesto romantike, zgodovine, ljubezni, polno turistov, da o domačinih ne govorim. Med 23. in 28. junijem sva bile z Tjašo na potepanju po tem prelepem mestu. Najino potepanje se je pričelo v VERSAILLES-u, kjer pa žal zaradi splošne stavke nismo bili deležni ogleda, palače in njenih lepot. Ogledali smo si le prekrasne parke. Versailles vzpon in padec Bourbonov. Bili so samozaverovani vase, niso slišalo ljudstva, padli so kot žrtev arogance končali svoja življenja na giljotini. Vendar je za njimi ostal Versailles, ki je utelešenje Bourbonov, palača ki je prečudovita, pa parki, ki odražajo vso lepoto in vse razkošje, ki ga je ustvaril Ludvik XIV sončni kralj ko t se je sam poimenoval.Vrtovi in plača so bili ustvarjeni na 6000 ha, tu so fontane in vodnjaki, prekrasni kipi in skulpture, pa še pa še. V parkih so se vrstili koncerti, ognjemeti, večere so preživljali ob glasbi s prižganimi svečami, ki so razsvetljevali park in fontane, prirejali so ognjemete in zabave.Ludvik XIV in njegova ljubica Madam Pompandur, sta pustila pečat tukaj, pa Ludvik XVI in njegova Marija Antonieta, pa kaj zgodovina te potegne in bi lahko onjej govoril in govoril. Glavni vhod v Versailles Skulpture v parku, ki jih je ............

Še vedno v parku

Pogled na palačo v katero zaradi stvake nismo mogli

Ludvik XIV ali Sončni kralj

Po pregrešno dragem kapučinu, smo se odpravili v hotel, kjer smo se osvežili malček spočili in že smo bili pripravljeni, da se povzpnemo na eneo od znamenitosti tega mesta Eiffelov stolp, po vožni z dvema dvigaloma smo bili cca 320 m visoko in občudovali mesto s ptičje perspektive.

Sledilo je potepanje ali plovba z ladjico po Seini, bilo je zanimivo ob reki oz. njenih bregovih polno ljudi, ki so imeli piknike se zabavali tako ali drugače in tudi plesali na bregovih reke. priznam tega mi nismo navajani

Vrnili smo se v hotel, ja bolj pozno in že je minila noč. Naslednji dan nas je čakal obisk enega od muzejev tega mesta se ve Louvra, kjer nihče ne more mimo slavne slike La Joconde ali Mona Lise, ampak v tem muzeju so tudi druge prečudovite stvari. Žal nam je bil za obisk tega muzeja skopo odmerjen čas, in že smo morali nadaljevato pot. Pa vendarle nekaj utrinkov iz muzeja

Evo in že smo pri slavni katedrali Notre Dame, kjer se je okronal najslavnejši vojskovodja Napoleon Bounaparte, cesar, ki ga v Franciji še vedno spoštujejo.

Tukaj sva s Tjašo prižgali, kar nekaj svečk sva pač malček vraževerni, če pa ni nič drugega je pa za dober namen

Pred katedralo je nulta točka Francije od koder se merijo vse dolžine v državi.

Skok v Latinsko četrt in vse njene lepote in zanimivo

V Dom Invalidov, v njegovo cerkev so prepeljali posmrtne ostanke slavnega Napoleona, ki je preminil na otoku Sv. helene v izgnanstvu. Ampak, cesar in to priljubljen cesar je pa le cesar, takšna je njegova grobnica, pompozna kot je bil on sam

Del tega slavnega objekta je še vedno, bolnišnica oz. rehabilitacijski center , drugi del pa je spremenjen v muzej, pogled na zunanji del

Pa še pogled na zgradbo v kateri je Napoleonovo zadnje počivališče

Pa še eden od francoskih varuhov reda z mojo hčero

Čas, kar prehitro teče in že smo na Elizejskih poljanah, pred Slavolokom zmage. Ampak glej ga šmenta, tam smo ravno v času ko Portugalski navijači slavijo neodločen izzid tekme. S kom so že igrali? Brazilijo, nimam pojma, ampak navijačev je bilo malo morje, da o policijskih enotah, ki so bile do zob obborožene s pendriki pa, kaj vem kaj še vsem sploh ne govorim. No in mi med njimi, halo

Pa še pogled na sanjski avto mojega otrokaEvo Moulin Rouge, saj poznamo, a ne?

hi,hi na pigalu je ogromno tegale

monmartre, umetniki takšni in drugačniP

Prekrasen pogled na baziliko SacreCouer ali Srce jezusovo,

Dnevi so kar prehitro minevali, in že je tukaj zadnji dan, ki smo ga preživeli v pravljičnem mestu, mestu, kjer postaneš otrok, kjer uživaš v vseh otročarijah, pravljicah, avanturah, na divjem zahodu pa v vesolju, Ja vse to je prelep Disneyland. Prelepo, prepolno otrok, velikh in malih, prepolno pravljic takšnih in drugačnih. ja bili smo zopet majhni otroci in nikomur ni bilo žal. Malo slikic od tu

Prvomajsko potepanje

2010-05-16T17:16:00.012+02:00

1.5.2010 sva se odpravila na potepanje, preko Italije , Francije v Španijo oz. Katalonijo. Naš prvi večji postanek v Italiji je bila Pisa. Obzidje, ki obdaja trg. Vhod na Trg čudes

Trg čudes s svojim znamenitim poševnim stolpom, krstilnico, baziliko in seveda pokopališčem. Na to pokopališče so v 15.stol prinesli sveto zemljo iz Golgote. Do druge svetovne vojne je imelo pokopališče "baje" 6000 najlepših gotskih nagrobnikov, sedaj jih je ostalo le še 86.

Poševni stolp, ki je star 830 let, se je pričel nagibati, že pri gradnji. Do tretjega nadstropja ni bilo problem, potem pa se je , ker stoji na močvirnatih tleh , začel nagibati. Ima 233 stopnic do vrha, razlika med vrhom in tlemi pa je 2m.

Čas ogleda je hitro minil ,in že smo jo mahnili naprej. Mimo Genove smo se odpeljali do letoviškega mesteca Diana Marina, kjer smo prespali in si nabirali moči za nadaljevanje poti. Spočiti in pripravljeni na nadaljevanje smo se zjutraj odpeljali proti Franciji. Šofer nam je ustavil na razgledni točki, da smo lahko malo pofotkali MonteCarlo, žal je bilo malo oblačno. Ampak iz višine zgleda takole.

Kaj kmalu smo bili v kraju Eze, pred Parfumerijo Fragonar. Popeljali so nas v notranjost, kjer izdelujejo takšne in drugačne parfume, kozmetiko za moške, ženske in pa lepo dišeča mila.

Evo pa se je že začelo prvo zapravljanje.

Ta parfumerija je bila ustanovljena 1926 leta in ima sedež v Grasu.

Za ilustracijo, iz 3t vrtnic z destilacijo dobijo 1 liter parfuma.
Tole je laboratorij, enega od preiskuševalcev oz. mešalcev parfuma, ali pa če rečem "vohalcev" raznih esenc. Ko sem povonjala pet parfumov, nisem nič več razločila, oni pa razločujejo malo morje vonjev.

Ena od stalaž s parfumi.

Vsi dišeči smo že brzeli naprej, se popeljali panoramsko po Nici, enem od znanih mondenih letoviških krajev.

Proti večeru smo prispeli v LloretdeMar, kjer smo ostali štiri dni, ampak smo v hoteli samo spančkali, drugače pa smo se vsak dan potepali, pa tudi zvečer smo malo žurali.

No pa smo se zbudili v deževno jutro, ampak to nas ni odvrnilo, mahnili smo jo na degustacijo vin, likerjev, sirčka....

Vsak je dobil mini kozarček, ob razlagi o vinih in likerjih, ki jih imajo v tej kleti, si je lahko vsak točil iz sodov karkoli je hotel in seveda kolikor je mogel.

Nekateri so bili res žejni. Moram priznat, da so bila vina v večini sladka, in meni nekako niso najbolj tekla po grlu oz. mi sploh niso.

Naslednja postaja Modna hiša usnja. Jao, priredili so nam manjšo modno revijo. Usnjene jakne, plašči, hlače....... pa še kaj. Zanimivo. No po končani reviji smo jo mahnili še v njihovo trgovino, kjer je ženski del zopet vzdihoval, to pot ob cenah.

Dneva še ni konec. Rahlo dežuje. škoda, kajti pot nas je vodila v Botanični vrt. Res škoda , da se nas ni usmilil sonček. Ampak vseeno je bilo zanimivo.

kaktusi, kaktusi takšni in drugačni

Prišel je nov dan, Mislili smo, no danes ga pa ne bo, dežja namreč, pa je bil, ni sicer pretirano padalo, vreme je bilo aprilsko, oblačno pa malček dežja ,pa kdaj pa kdaj, malo sončka.

Pot nas je vodila v Tossademar, staro srednjeveško mestece, kjer imajo tudi kip Ave Gardner, včasih zelo znane filmske igralke. menda so ji ga postavili, ko je tu snemal a film.

Na povratku proti busu, sva čisto slučajno našla tole zanimivo pokopališče v tem kraju. malo je drugačno.

Zvečer smo jo mahnili na viteške igre, kjer smo navijali za našega junaka, se mastili po srednjeveško brez noža in vilic, juho popili iz skodelice in pili vinček hahaha no tega pa iz kozarcev ne iz steklenice.

Nov dan, iz oblakov plaho kuka sonce. Vsi si želimo da bi zdržalo, kajti danes gremo najprej na Monserat nato pa v Barcelono.

Monserat, ena od znanih božjih poti v Evropi, katero je priznal tudi Vatikan, s svojo Črno Marijo.Kip je iz 15.stol.in je visok 1/2 m. Do kipa vodi poseben hodnik, žal pa nismo prišli do nje, vrsta je bila predolga in bi čakali kašne dve urice. zato je slikica (ni najboljša) iz cerkve in se vidi kolikor se pač vidi in kako se pač vidi.

V 9.stol. so tukaj postavili samostan, ki še sedaj spada med enega od najbogatejših. Čeprav je doživel opustošenje v času Napoleonovih pustošenj po Evropi, je menihom je uspelo kar veliko dragocenosti skriti. Samostan so po opustošenju in požigu obnovili, ter dodali moškemu redu benediktincev še red Uršulink. Samostan je na višini 800 m in je res fascinanten.

In že smo na poti proti Barceloni, mestu z cca 3,5 milj. prebivalcev, mestno jedro pa jih šteje tu okrog 1,7 miljona. Najprej nas je pot vodila, do Nacionalnega muzeja, ki je med drugim tudi krasna razgledna točka.

Po ogledu mesta iz višine, smo se podali do stadiona NK Espanjola, kjer so bile leta 1992 Olimpijske igre. Bakla, kjer je gorel ogenj, pa še pogled po stadionu, za nogometne navdušence.

Panoramska vožnja po mestu, nato malo potepanja in prostega časa, za sprehod po glavni mestni sprehajalni ulici Rambli, pokukali smo tudi na tržnico. po vsem tem pa smo se podali še do najslavnejše cerkve v tem mestu Sagrada famillia, stvaritev Gaudija. V notranjosti cerkve ni pravzaprav nič, zunanjost pa je ...........cerkev seveda še ni končana, jo še vedno gradijo, kar se vidi

Po vrnitvi v hotel, osvežitvi in tuširanju, smo jo mahnili na španski večer. večer plesa flamenka. prelepo, kar prehitro je bila uro polnoč in že smo brzeli spat v hotel.

Pa smo ga dočakali, sonček, namreč. Spremljal nas je vso pot do Figuerasa, rojstnega mesta zelo znanega in razvpitega Dalija. Mesto ima 33.000 prebivalcev in Dalijev muzej. 11.5.1904 leta je tukaj privekal na svet Dali, tu je zgradil svoj muzej. Ki je , tak kot pač je, zanimiv , kakor za koga, za nekoga bolj za nekoga manj. V muzeju je ogromno stvaritev tega umetnika, od njegove Gale(velike ljubezni in muze), pa do njegovih oblačil, delov pohištva, znamenitega nosu in ustnic.......... Pred vhodom v muzej, na balkonu, je potapljaška obleka, v kateri je nekoč prišel na otvoritev ene od svojih razstav. Evo, to je to.

Po ogledu surrealističnega muzeja nas je pot vodila v Empuriobravo ali Španske Benetke. Mesto številnih kanalov, umetno speljanih, ob njih prekrasne vile. Je pa zanimivo to, da je to mesto pravo letoviško mesto, ki sploh nima stalnih prebivalcev. Nimajo cerkve, nimajo pokopališča. Vile , hoteli in pa jahte to je to. Mesto za uživanje.

Ko smo si napasli oči ob teh krasnih vilah in jahticah , smo jo mahnili naprej v Girono. Stari del mesta se nahaja na hribčku. Ogledali smo si katedralo, katere zvonik je v obliki mošeje, lok cerkve je gotski in je širok 23 m ter je drugi najširši, takoj za katedralo Sv.Petra v Rimu. Sprehodili smo se po glavni ulici, se sladkali s sladoledom in popili kavico, ter se počasi odpravili na bus in nazaj v hotel.Pa smo jo mahnili še enkrat v Barcelono. To pot smo se najprej odpeljali do Parka Guell. Park je gradil Gaudi s svojim prijateljem Eusebiom Quellom. Načrtovala sta, da zgradita 64 hiš za bogate meščane Barcelone, v tem sklopu bi bilo vse, bilo bi naj mesto v mestu. Ampak........ ko so bile zgrajene tri hiše, so se pričele vrstiti množične odpovedi naročil. Zakaj...... pogled na hiše bo povedal vse. Dediči so stvariteve podarili mestu, le-to ni najbolje skrbelo za to umetnino. ko pa so park odkrili leta 1960 japonski turisti in pričeli množično zahajati vanj, se je mesto zganilo ga uredilo in sedaj je ena od večjih turističnih točk.

Evo, po ogledu tega parka, smo jo mahnili na stadion NK Barcelone CampNoe(nimam pojma, če sem prav napisala)No med nami je bilo kar nekaj navdušencev in navijačev tega moštva. Najbolj navdušeni so seveda odhiteli na stadion, kjer so se slikali z maketami slavnih nogometašev (Mesijem, pa kaj vem kom še vse......) ostali, smo se pa šetali okrog stadiona popili kavico in šli v trgovino Barce. Trgovina je v dveh štukih, v njej pa vse kar ti srce poželi - nogometno namreč. Dresi od minimini številke do največjih, pa žoge, pa košarkarske zadeve, pa rokometne pa sploh vse kar je v zvezi s temi športi.

ko so si stadion ogledali od zgoraj pa od spodaj in do vseh skritih kotičkov naši nogometni navdušenci, smo se odpravili še do Akvarija, enega lepših. Nekaj slikic od tam.Kako čas hitro teče, sploh ne vem kdaj je minilo in že smo bili na poti domov. Ja počasi smo se odpravili proti domu, med potjo smo se ustavili še v Cannu filmskem mestu. Mestu, ki se je pripravljalo na svoj vsakoletni filmski festival. Panoramska vožnja po mestu, postanek pred festivalno dvorano, ogled mesta.

Nujno smo morali pofotkati tudi odtise rok slavnih, seveda ne vseh ampak nekaterih . No evo odtis rokce ene od zvezd - piše katere in od kdaj.
Pred festivalno dvorano je bila že pogrnjena rdeča preproga, postavljali pa so še odre in reflektorje

Slovo od filmskega mesta, pa pot proti Monacu in Montecarlu. V Monako smo prispeli v večernih urah. Peš smo se odpravili do knežje palače, in občudovali mesto z vrha.

Ampak nas je naš šofer zopet presenetil. Po vrnitvi z knežje palače in ko smo bili vsi na busu, nas je šofer popeljal po dirkaški pisti formule 1. No, tudi tu so se pripravljali na dirko. Kako mu je to uspelo, nam ni bilo najbolj jasno, kajti deli ulic so bili že zaprti.

Hja, moški del avtobusa je bil in oh in ah, navdušenje fuuul. Dokler nas niso ustavili policaji in nam odsvetovali nadaljno vožnjo pa tem delu mesta. Peljali smo se od startnega mesta, pa po tunelu pa menda še malo ob obali. Meni osebno nič posebnega, ampak vsi dedci so bili vzhičeni. Seveda so bile postavljene že povsod gume, postavljali so tribune, pa startna mesta so bila že označena. Aja, sej smo startali z njih.

Evo in že smo bili doma. bilo je kratko in sladko, bi lahko rekla. K sreči ni bilo prenaporno, zaradi vremena, ni bilo vroče, ravno prav za potepanje po mestih .

Dan v Žireh

2010-04-28T07:14:00.004+02:00

Včeraj smo se malo potepali in odšli v Žiri. V tem kraju je namreč bila 23.aprila otvoritev klekljarske razstave, vredne ogleda. Klekljarice društva Cvetka Žiri, so si namreč zadale nalogo in naredile, kaj naredile ustvarile so mojstrovino. Izdelale so vseh 27 zastav EU, zastavo EU in vse grbe glavnih mest. Vse zastave so delane po originalnih predlogah, po barvah ki so skoraj identične ali pa kar identične barvam zastav in grbov. Zastave kot grbi mest so izdalani v klekljanih tehnikah do zadnje najmanjše podbobnosti. Neverjetno. Delale so od lanskega oktobra do letos konec marca začetek aprila. Vsaka države EU ima mesto na svoji mizici, na kateri je prt obrobljen s čipko. Dela več kot dovolj. Zastav EU modrih z 12 rumenimi zvezdami pa je povsod ppolno. Seveda pa so naredile tudi zemljevid Evrope - držav, ki so včlanjene v EU, vsako v drugačni tehniki (dobro poglejte slikico). Gospe, so delale dvakrat tedensko v društvu vse ostalo pa doma. Zastava Slovenije, Žirov, EU in grb Žirov

No pa še nekaj držav,njihovih zastav in grbov glavnih mest

Razstavile so tudi originalne papirce, da se lahko vidi kako so dela in na kakšnih predlogah. Vsaka je dobila papirc in še sliko, da je lahko gledala kako zadeva izgleda.

Drugi del razstave pa je v občinski hiši, tukaj pa so razstavile nakit, in pa ostalo čipko ter zaščiteno Kranjsko klekljano čipko. To so skupaj zaščitili iz društev Žiri, Gorenja vas in Železniki.

Pa še nekaj utrinkov od tam

Sončno dopoldne 13. marca

2010-03-13T15:37:00.006+01:00

Kakšno krasno jutro, povsod sicer polno snega, nebo pa brez oblačka in soooncee. Bil, bi greh ostati v hiši. Uspešno prepričam dragega, in že jo mahava proti vedno lepi Logarski dolini. Najprej postanek pri Igli v vsej njeni lepoti, o snegu na vrhu ni sledu - ob cesti pa je še. Naslednji postanek na sončku v Solčavi. cerkvica Marije Snežne. Zgleda , da tu nimajo obredov, vsaj pozimi ne, ni videt, da bi hodili po stopnicah v cerkev. Ali pa gredo, po kakšni drugi strani. kdo ve?

Nato se v začetku doline pogled ustavi na kapelici, kjer je baje imel svoje prste zraven sam Plečnik, pa značilen pogled na dolino od začetka poti.

Ko se obrneš nazaj, ti pogled obstane na velikem bivšem gostišču Sester Logar, ki so ga uspešno vodile vse do svojih poznih let. V oporoki so ga zapustile cerkvi in sedaj se v njem odvijajo duhovne vaje, pa verjetno še kakšne druge cerkvene dejavnosti. Mir in spokojnost.

Malo naprej, na nasprotni strani mogočna, trdna,stara kmetija Logar. Njihove "krave in biki" uživajo v zimski idili. So prav fletni, ni kaj.

Pogled na savinjske alpe.

Ledene sveče, od katerih malček kaplja, na strehi hotela Plesnik, kamor zavijeva na kavico.

V Logarski, so tekaške poti vzorno urejene, danes so rekreativci uživali v teku in lepem vremenu

Pa še en pogled na .......................

V vsej svoji veličini.

Ledene sveče, niso samo na strehah hiš

Kje je moja mama?

kako je prijetno na sončku, daj mir

Na smrekici ni več snega, na zemljici pa bo ob toplem sončku tudi skopnel.

Pa še en pogled na lepoto snežne pokrajine. Čez kakšen mesec, pa bo slika že drugačna.

Zgodil se je Plavi orkestar

2010-02-27T15:09:00.005+01:00

Hja, tudi meni se je zgodil Plavi orkestar 26.2.2010 v hali Tivoli. Moja hčera, me je nahecala. Njen prvi koncert je bil Plavi orkestar pred x leti v Velenju. Bila je še mladoletnica in z njo je šel moj dragi.

Ta koncert ji je ostal v nepozabnem spominu, pa čeprav je bila na mnogih koncertih manj ali več znanih skupin od tu in tam, je ob najavi , da se po 10 letih vračajo na sceno morala obvezno na ta koncert. Vprašanje s kom? Se ve, kdo je dežurni v naši družini za vse take, in podobne norije.

No pa sva šli. Prišli v Ljubljano malo čez 18 uro, uspešno parkirali pred halo Tivoli in se podali v čakalno vrsto pred halo. Ker sva bili dovolj zgodnji je lahko izbirala, kje bova sedeli (bili sva namreč na tribuni). Problem, povsod bi bilo fajn. No in končno , ko sva zasedli svoje prostore, padem skoraj v nezavest. Če bi se dogovorila, verjetno ne bi bilo, da sedim skupaj s kolegico iz bivše firme ( mojih let, no mičkeno starejša hahahah)

Ker je bilo še dovolj časa, do koncerta sem si ogledovala populacijo koncerta. Pravzaprav, me je presenetilo, v dvorani je bilo od najstnikov, do "starcev". Polna dvorana, baje je bilo prodanih 6500 vstopnic ali mogoče celo več za vsak koncert, tudi sobotni ponovitveni.

Po bolj ali manj glasni predskupini so zavzeli oder "plavci". Najpopularnejši oz. eden od najpopularnješih pop bendov v celi bivši Jugoslaviji - je pričel svojo veliko turnejo prav v Ljubljani, nadaljeval jo bo v Zagrebu, Beogradu in zaključil v Sarajevu. Do sedaj so izdali 8 albumov in jih prodali v več kot petmiljonti nakladi. Zadnič so bili na sceni 2000 leta. Njihovi hiti Suada, Kaja, Bolje biti pijan nego star, Sava tiho teče, Zelene so bile oči te........... Odlazim - prepevajo vsi od maldih do starih.

Koncert, evforija, prepevanje , ploskanje vzklikanje vse. Zanese te, ne da bi vedel kdaj, prepevaš, ploskaš, skačeš. Neverjetno.

Pričetek koncerta je bil z novo pesmijo Amerika, nato pa nadaljevanje, hiti, ki verjetno ne bodo zlepa pozabljeni. Ni kaj fanje so še vedno sila.

Vse njihove pesmi, so nekaj posebnega, tekst ene od manj slišanih, ali pa mogoče manj znanih.

Jedina
Tiho ću da odem ja,
s tjela srne s bistrog potoka
ko da čujem blagi glas,
"ne idi zbog nas"

Tiho ću da odem ja
samo mala vjest iz novina,
tvoja suza još za kraj,
za put u raj.

Obuci bjelu haljinu
za tobom neka uzdišu,
kad ne mogu ja, jedina.

Konec koncerta, množica kriči, ploska, topota, vrnitev na oder odpojejo še nekaj pesmi in za konec njihova Odlazim.
Sedaj pa res, gužva na parkingu, traja da prideš iz parkinga na cesto, pot domov, hvala bogu nehalo je deževati, na after party ne gremo, čeprav so delili zastonj karte za vstop.

Nikoli, ne reci nikoli

2010-02-15T18:46:00.002+01:00

Ja, točno tako!
Do sedaj, no do sobotnega koko zbora v Litiji, pravzaprav ne v Litiji, ampak v hribih tam daleč nekje nad Litijo, blizu cerkvice v kulturnem hramu, tam je moje upiranje fimu, dokončno kapituliralo.
Kdo je kriv?
Se ve, Urša s svojo delavnico, foto transfer na fimo maso.
Sicer pa , če sediš med umetnicami fima Natašo in Doris, nasproti "šice" Urše, kaj ti pa drugega preostane, kot mečkanje fima.
Drage moje, hvala za vašo pomoč.
Malce, sem se pa res zastrupila ( danes sem naredila še tri, no mogoče niso najboljši, ampak začetek je in vaja dela mojstra).
Šla v Mozirje, kupila lak (verjetno precej dražje kot v kakšni drugi trgovini), ampak nisem mogla čakat do petka..... in ekola zadeva izgleda takole

Pladnji

2010-01-28T17:11:00.002+01:00

Ko te zagrabi, te zagrabi. Sem si obljubila, da letos ne bom zapravljala, ker pravzaprav ničesar ne rabim. "Sanje malega kitajčka", mi je rekel moj možiček. Pladnji, pladnji! Seveda sem morala imeti, ker takih , še nimam. In seveda sem rabila dva.
So res lepi, s srebrnim okvirjem in dvojnim steklom, tako, da lahko prtiček ali karkoli pač daš vmes, zamenjaš, ko se vzorca naveličaš.
Ja, preprosto, pa ni. Sem komaj uspela pladenj najprej razstaviti, da sem vmes dala čipko. Ampak šele potem je bil vrag, kako to spravit v okvir in v pladenj. Ker sem potrucana, mi je to z muko uspelo. Pladenj, ki ga bom uporabljala, in ne bo pristal tam, kot prejšnji, ki se mi je super podal v kuhinjo na steno.

Štafeta resnic

2010-01-20T19:03:00.003+01:00

Joj, Nataša me je zadolžila, napisati sedem zadevic o sebi. Ko sem tole prebrala, mi je postalo kar malce tesno pri srcu. Ja, ljubi bogec, kaj pa naj napišem? Bo treba malo pobrskat po svoji notranjosti in se tega lotiti. Pa začnimo:

1. Zelo sem navezana na svoji družino, predvsem na svojo hčero, ki sem jo zelo težko prigarala. Moja dobra prijateljica pravi, da sem kot zmaj, ki jo čuva. Sem res? Bo malček kar držalo.

2. Ker sem bila edinka, sem bila zelo ampak res zelo na vezana na svojega očeta, ki je bil krasen človek in ga še sedaj po skoraj30 letih, kar ga ni več, včasih grozno pogrešam. Mogoče sem malo avšasta, ampak tako je to.

3. Zelo rada sem v naravi, včasih premalo. Krasni sprehodi po Logarski, pa naj bo to pozimi ali poleti. Še do lanskega leta, smo vsakega konec decembra uživali zunaj v mrazu na prekrasnih božično-novoletnih koncertih. Bilo je prelepo. Ampak vsaka stvar enkrat mine in tako so minili tudi ti koncerti.

4. Še vedno malo nostalgična na "prejšnjo državo", filmi pa glasba, pa meni vedno ljuba in prijetna Srbija in njeni krasni ljudje, kjer sem vedno uživala v njihovi prijaznosti, sproščenosti in direktnosti.

5. Ročna dela, približno 11 let že klekljam, kar je še vedno moja prva ljubezen, ampak odkar sem priveslala na "otoček" sem se včasih malo "blond" naučila marsičesa in sem res vesela, da sem našla takšno krasno "otočansko družbo". Ampak, tu sem se naučila še nečesa, postala sem grozno priden hrček, veliko stvari nujno rabim, pa naj bodo, to papirji takšni in drugačni, razni dodatki in kaj vem kaj še vse. V glavnem vse je nujno potrebno! Mož se je hvala bogu tega že navadil, in sploh ga več ne presneča, ko pridem domov in povem, da sem pa zadeve, ki sem jih prinesla, res nujno rabila.

6. Rada potujem, po Sloveniji, po Evropi pa tudi kam izven Evrope rada skočim. No glede tega, moram včasih moža kar prisiliti v kakšno pot, ampak potem mu ni nikoli žal.

7. Kot mestno dete, uživam, res uživam v naši hišici na podeželju , kjer imam svoj kotiček, kjer ni važno kakšno sobo pustim, kjer ni važno kaj je na tleh in kaj je na mizi. Tukaj se sproščam, ustvarjam in nadvse uživam.

No uspelo mi je napisat nekaj o sebi, pa saj če dobro posmisliš, bi lahko napisal marsikaj več, ali pa tudi marsikaj manj.

Verjetno bi morala sedaj tole štafeto predati naprej, pa jo naj skušam predati Klavdiji, Marički,Doris,

Pladenj

2010-01-15T13:54:00.003+01:00

Nekoč, pred časom sem probala delat tale prtiček z rožicami, kjer nisem uporabila belega sukanca, ampak malo drugačnega. Delala sem ga kar nekaj časa- nato pa pozabila nanj.
V decembru, sem pa v "kitajski trgovini" zagledala takšne pladnje, in ker sem ga morala nujno imet, za vsak slučaj, je čakal do včeraj.
Včeraj , sem bila pridna in malo pospravljala, sem ga pa našla in nesla k steklarju, da mi je izrezal steklo. Seveda nisem imela pojma, kaj naj dam spodaj. No bo treba naredit čipko. Ampak, ker sem imela še kar pospravljalski virus, sem v moji škatli z klekljani izdelki našla.
Se mi je zdelo, da bi dobro izgledalo Pa še enkrat.

Sneeeeg

2010-01-10T13:46:00.002+01:00

Snegm ja tale bela zadevica, ki je padala in padala v četrtek, pa veselo v petek, da o soboti ne govorim. Tkole je zgledal pogled na radmirsko polje v nedeljo zjutraj, ko je začel kukati sonček izza oblačkov. No tukajle je pa res lepo sijalo in je bilo prav lepo pogledati proti Raduhi, ki je bila sicer skrita v megli.

Kup nakidanega snega pred našo hišo, sosedova je kar malo skrita. In to je kup samo izpred hiše parking, ga je zapadla blizu pol metra. Si predstavljate kako ga je bilo "fino" kidat.

Pa še en pogled proti vasi, vse je veselo zasneženo kot že dolgo ni bilo.Tisto v sredi med telegrafnco in grmom je cesta, za vsak slučaj, da se ve.

Decemberski izdelki

2010-01-10T13:35:00.002+01:00

Da ne boste mislile, da nisem v decembru nič ustvarjala, sem , ampak nekako ni bilo časa ali pa mogoče volje, da bi stvari objavila. Na uspela sem narediti eno kvačkano zadevico, za prijateljico, ki si je izvolila tele barve. Je bila zelo vesela, jaz pa tudi, da je bila zadovočljna.
Klekljana rožica je nastajala kar nekaj časa, ni pa ni šlo, njo sem pa res dokončala v januarju hahaha.

Je pa zanimivo, če v decembru dekaš jesenske motive, meni sta bila tale dva zelo simpatična, pa sem jih naredila hrastov list z želodon in kostanjev list s kostanjem,. Enkrat malo drugače. Popestri decemberske dneve.

Ugotavljam, da klekljanja še nisem pozabila, pa kvačkanja tudi ne. Upam, da bom v letošnjem letu mikeno bolj pridna in, da bom sproti kaj objavila.

Prijeten začetek leta

2010-01-09T21:24:00.002+01:00

Kar nekaj prijetnih deklet mi je poslalo tole sončno slikico za prijeten in lep pričetek novega leta. Vsem in vsaki posebaj hvala. Poslati bi jo morala dalje, a kaj ko nekatere, ki bi jim jo poslala - poslale meni, nekatere nimajo bloga. Ampak saj bo ravno tako veljalo pošiljam jo vsem sončnim in srčnim dekletom na našem "otočku"

Budimpešta 2009

2009-12-25T18:17:00.010+01:00

Vsako leto v predbožičnem času, se odpraviva v katero od Evropskih prestolnic. Letos sva se že drugič (prvič je bilo pred tremi leti, samo za en dan) odločila za Budimpešto. To mesto, lepotica na Donavi, nama je takrat ostala res v lepem spominu. Torej Budimpešta, danes dvomiljonsko mesto je nastajala na obeh bregovih Donave. Iz dvatisočlet starega OBUDA, pa nekoliko mlajšega tisočletne PEŠTE (Pešta=peč)in najmljaše cca 700-750 let starega BUDIMA. Vsa tri mesta ,so se leta 1872 združila v Budimpešto, kot glavno mesto Madžarske.Na prelomu med 19. in 20.stol. se je Budimpešta razvila v pravo Evropsko prestolnico. Po združitvi je Pešta postala središče poslovnega življenja celotne Madžarske. Spomnimo se, da je leta 1896 v tem mestu zgrajena prva v Evropi - podzemna železnica - metro. Na mesto so ogromno vplivali tudi Habsburžani.

Prva svetovna vojna je zaustavila razvoj tega mesta, v drugi svetovni utrpi ogromno škodo, toda že leta 1945 jo pričnejo obnavljati. Toda, ker gre v tretje rado, prestolnico 1956 leta Ruski tanki ponovno poškodujejo. Vendar se mesto ne da, obnavljali so ga oz. ga še tudi z evropskimi sredstvi, mesto zopet sije v vsej svoji lepoti.

Najino potepanje po mestu se ni pričelo prav spodbudno. No snežilo ni, oziroma še ni, drugače pa je bilo megleno - bi rekla kar malo neugodno. Ampak, to ni nikogar preveč motilo. Nekaj slikic z avtobusa, ko smo prihajali v mesto.

Baziliko Sv. Štefanaso pričeli graditi 1851, končali pa 1905 leta. Cerkev je podkletena v treh nivojih in 4000m2 sprejme ogromno ljudi in je največji sakralni objekt v Budimpešti. Sv. Štefan v omenjeni cerkvi.

Svečnik v cerkvi.

Po ogledu bazilike smo se odpravili v najelitnejšo ulico Vasci utco. Nekaj utrinkov z uličnega sejma.

Nisem si mogla kaj, takole prodajajo sivko.

Pa še malo "štanta"

Ampak glej ga zlomka, če pred kakšno urico še ni snežilo, smo doživeli takle snežni metež. Pred pokrito tržnico.

Zaradi neugodnega vremena nismo izpeljali vsega,kar je bilo v planu za prvi dan. Ampak, ker smo imeli pred sabo še en dan, in je bilo napovedano lepše vreme, se nismo pretirano jezili. Odpeljali smo se v hotel.

Naslednji dan smo bili bolj zgodnji in nadaljevali naše potepanje po mestu.

Pogled z avtobusa na ulico po kateri smo jo "zašibali" na Margaretin otok.

Margaretin otok se razprostira na cca enem kvadratnem kilometru. Na otoku si v poletnih mesecih meščani in številni turisti privoščijo rekreacijo na številnih športnih igriščih, ali se hodijo kopat v tamkajšnja termalna kopališča (mimogrede na 75 vrelcih v mestu so termalna kopališča). Ampak ne moreš verjet, kljub temu, da je pihalo, pihalo smo srečali kar nekaj tekačev. Brrr....Veter se je nekoliko zarotil proti nam, ampak mi se nismo dali odpravili smo se po zasneženem otoku mimo Vodnega stolpa do razvalin samostana do groba Sv. Margarete -hčere kralja Bela IV, ki jo je z 11 leti zaprl v samostan.

Ostanki samostana

Grob Sv. Margarete, sneg smo malo počistili, da smo videli napis.

Poleti mora biti na otoku prelepo, saj je veliko zelenja in dreves, tole mi je bilo kljub snegu prelepo.

Po ogledu otoka, smo se odpravili proti Mestnemu parku in Trgu herojev. Vhod v Mestni park.

Ogromen Mestni park v sebi skriva marsikaj. Kljub zasneženim potem, je bil vseeno zanimiv ,s svojim nizom romantičnih grajskih palač in cerkva imenovanih dvorec Vajdahunyad, katerega so prvotno leta 1896 zgradili kot kuliso, sestavljeno iz kopij spomenikov in zgradb iz Madžarske preteklosti. Vendar so kmalu potem naredili oz. zgradili popolno zidano kopijo. Pogled na dva popolnoma različna stila.

Seveda nismo mogli mimo Anonimusa, zapisovalca madžarske zgodovine. Z zakritim obrazom kljubuje tudi snegu. Pot do njega je bila shojena, saj po legendi, če se ga oprimeš na pisalu, se boš zapisal v madžarsko zgodovino in se boš v mesto še vrnil. No njegovo pisalo se sveti, kot da je iz zlata.

Trg herojev - Gjorgi Zala je izdelal dve polkanonadi, na vrhu so upodobljeni kipi smrti, vojne, miru in življenj, v kanonadah pa so postavljeni kipi vseh pomembnih madžarskih kraljev. Ker so bili pod Habsburžani si je svoje mesto v polkanonadah prislužila tudi Marija Terezija in Franc Jožef. Ampak, ta dva so kasneje odstranili in ju nadomestili z svojimi pomembnimi možmi.

V sredini trga stoji mogočen spomenik, ki so ga postavili ob 1000 letnici mesta.

In že smo na grajskem griču od koder je lep pogled na mesto

Na Grajskem griču ima svojo rezidenco tudi sedanji "vladar"

Pogled na mesto.

Matjaževa cerkev, se je najprej imenovala Cerkev naše Gospe, vendar je v 15.stol. dobila sedanje ime - po kralju Matjažu, ki je bil zaslužen za njeno obnovo. V cerkev nismo mogli, ker je bila zaprta za obiskovalce. Ampak mi smo si jo vseeno ogledali, nas je vodič poučil "smo šli na mašo", ki se tedaj odvijala. Žal seveda nism slikala te lepe notranjosti.

Pogled z Ribiške utrdbe na Parlament, ki je eden od treh največjijih v Evropi. Mene je nekoliko spominjal na angleškega

Pa še malo pogleda na mesto z Ribiške utrdbe, ki je sestavljena iz sedmih stolpov. Vsaj stolp predstavlja po eno madžarsko pleme, ki se je naselilo na tem koncu v 9. stoletju

Pa še skok na Citadelo, ki se dviga 65 m nad gladino Donave. Spomenik svobode

Še pogled s Citadele na mesto.

Sonce je zahajalo, mi smo zapuščali Budimpešto in se po avtocesti počasi oddaljevali od nje. Mislim, da smo na 86 km od Budimpešte, zavili z avtoceste proti Blatnemu jezeru in našemu zadnjemu cilju vasici Tahany

Tale grm z svojimi rdečimi plodovi, zelenimi listi in snežno odejo se mi je v vasici zdel res lep

Pogled z najvišje točke vasice na Blatno jezero - morje kot ga radi imenujejo Madžari. Vasica Tihany leži na severni obali jezera. To je zelo priljubljena turistična destinacija. Vasica se ponaša , kot ena od najmondenejših centrov na tem delu jezera. Baje ga ni umetnika, ki si ne bi želel imeti tukaj ateljeja. Cerkev na gričku, je cerkev Sv. Andreja in hrani zapise, kjer so se v 11. stol. pojavili prvi zapisi v madžarskem jeziku.

Hiša PaprikaPogled na cerkev Sv. Andreja

Dan se je prevešal v večer, mi pa smo zaključevali naše potepanje. Avtobus nas je odpeljal še v Heviz, kjer smo zapravili še zadnje forinte v lepi Čardi. Strop v tej Čardi

Takšno podobo pa je nudila ta nočna Čarda, ko smo jemali slovo od Madžarske in se odpravili mimo Lentija, znanega nakupovalnega središča, proti Dolgi vasi, kjer ni več kolon tovornjakov, po avtocesti proti domu.

Srečaje "otočank " v decembru

2009-12-15T18:36:00.008+01:00

Zgodilo se je, seveda se je, in to dvanajstega decembra v letu gospodovem 2009, zadnje srečanje kokošk v tem letu. Srečanje je organizirala naša dobra Atenka, no to je sicer, kar tradicionalno srečanje v zasavskem koncu. Bili smo v Zagorju. Čeprav je naša organizatorka zbolela, je vseeno kjub virusom le-to izpeljala v nulo dobro.Bilo je in oh in ah.
Delali smo v raznih delavnicah, od prikaza šivanja raznoraznih zadevic, do izdelkov iz fimo mase, kjer so nekateri obsedeli , še pa še časa..... pa do izdelave obeskov iz perlic, kjer je bila tudi moja malenkost, ampak žal malo blond.
Seveda smo bile založene s hrano in pijačo, vsega je bilo več kot dovolj. V nobenem primeru, pa ne morem mimo zadevic, ki od tega srečanja krasijo moj delovni kotiček. Najprej ne morem mimo dišečega, krasno sivkastega možica od Dodo, Dodo hvala ti še enkrat. Sem se morala doma, kar krepko postavljati na zadnje noge, da je obstal v mojem kotičku. Tale možiček pa izgleda takole
Prav prijetno me je presenetila naša Vava ,križkarica petsto na uro, njeno darilce pa izgleda takole. Vava ti si carica križkanja.

Nikakor pa ne gre- mimo ene krasne ustvarjalke, ki se žal naših srečanj ne udeležuje prav pogosto, ampak včasih pa le najde čas in pride. Od nje sem dobila tegale prelepega angelčka, Bradačka hvala ti še enkrat . Moja Tjaša mi ga je hotela odnest v Velenje, ampak mati je bila vztrajna in angelček je ostal v mojem kraljestvu v "Razmirju", kot ga imenuje Zvezdica

Ker se spodobi, sem naredila darilce za našo organizatorko, našo gostiteljico. izdelala sem nekaj v njenih barvah, klekljan prtiček, katerega sem vložila v svečnik. prtiček je izgledal takole Prtiček položen v svečnik, z svečko pa izgleda takole.Najbolj me je mučilo, kako zadevo zavit v primerno embalažo. Pa mi je padlo na pamet, da bi lahko zadevico zavila kar v culico, v svilen robček, ki sem ga imela na zalogi, še iz mojega "svilenega obdobja". no zadeva je izgledala takole.

Tole zadnje sarečanje je minilo kot bi upihnil svečko. mimogrede je bila pozna ura, vse so se počasi odpravljale domov. Klasične "pometalke" so ostale, pospravile že zadnje drobtinice - se smejale in uživale v drobnih neumnostih- ter se počasi odpravile proti domu.

Drage moje punce, ta srečanja so res nekaj posebnega, ob njih si človek napolni baterije, se nasmeji in uživa v majhnih pozornosti vseh in nekaterih. V drobnih stvareh, ki so lahko tako velike, pa čeprav so mogoče čisto nepomembne. Meni je bilo lepo, lepo kot mi je vedno z vami, pa naj bo na srečanju ali kofetku pri "dobri sosedi" , ki je žal na to srečanje ni bilo, pa smo jo nekateri zelo pogrešali.

DCEMBER

2009-12-04T11:25:00.003+01:00

Mesec, ki ja zadnji koledarski mesecv letu. Mesec, poln praznikov, pričakovanj in upanj. Prične se z miklavžem, nadaljuje z Božičem in konča s Silvestrovim. Koliko enih opravil v tem mesecu. Vsi skušamo delati nekakšne obračune, kaj smo naredili, kaj bi morali pa nismo in kaj vem kaj še vse. No jaz vsako leto decembra, ampar res čisto vsako leto, si "sveto obljubim", da ne bom več tako norela z izdelavo božično-novoletnih zadev - vseh, ne samo voščolnic, da bom voščinice delala med letom, in da bom zmanjšala njihovo število. Figo! Do sedaj, mi je od tega uspelo samo to, da sem seznam povečala,dodala nekaj imen.Hahaha.....Ampak letos, mi je vsaj nekaj uspelo, še sama nevem kako mi je uspelo izdelati večino voščilnic, ki jih klekljam, no niso še vse, ampak skoraj vse (poudarek na skoraj), ostale pa sledijo v prihodnjih dneh. Upam. Torej tele so moje prve letošnje, malo angelčkov, zvezdic pa kakšna smrekica so v tejle skupinici Seveda nisem zdrava, če ni med njimi nekaj svečk, te so mi posebaj drage

morajo pa biti tudi deteljice za srečo

ne me kregat, tale fotografija je malo slabša, smrekice, pa saj se vidi

Malo pletenja in malo kvačkanja

2009-11-13T18:21:00.004+01:00

Evo, pa mi ga je uspelo končat. Pulover namreč. Začela sem ga delat, joj julija, takrat, ko mi je v uč padla volna, mimo katere enostavno nisem mogla. Sej, priznam , sem začela takoj plest, ampak poletje pa vročina, nekako ni in ni šlo. Ampak prišla je jesen in slabo vreme, pa mi ga je uspelo končat. Moja deklica, je že mislila, da ga do konca zime ne bo dočakala, pa sem jo presenetila- in pulover je tu. Pa sem tudi malo kvačkala, tole rdeče modro varianto si je izvolila moja hči, kdo pa drug, pa sem jo naredila.
Prijateljica, pa je rekla, dej naredi mi rjavo zeleno kombinacijo verižice. Pa sem se jo spravila delat. Sem jo naredila, seveda pa mi je perlic kar nekaj ostalo. Hihihi- odločila sem se in kvačkala kolikor bo pač šlo, in šlo je malo je zmanjkalo , pa sem napeljala na vrvico mikeno drugačne perlice in zaključila s sponko. Evo tkole pa izgleda tole in ona druga-

Moj prvi ScrapBook Album

2009-10-08T18:19:00.004+02:00

Nikoli si nisem mislila, da se bom podala tudi v "scrapbooking". Pa sem se. Dobra prijatelja, bosta praznovala. Oba sta imela okrogle ljubileje z nekaj letno razliko. Dolgo sem razmišljala, kaj? Pa sem se odločila, da naredim takle album. Problem nastane, kje dobiti vsaj nekaj slik. nekaj sem jih imela, pa ne veliko.Hja, porabila sem veliko spretnosti, da sem dobila slikice, nekaj malega, in tako bosta v petek presenečena, še pa još. Ker sta , takšna kot sta, ni noben problem in prva stran albuma je hahaha................... Naslednjo stran sem si zamislila, kot kolaž različnih slikic, ki sem jih uporabila

Malo morskega vzdušja

Seveda je bilo nujno omeniti tudi dva kužka

Malo sem se šla palčke malčke

Kje so tisti časi

Pa otvoritve samostojne razstave nisem mogla izpustiti

Da o poroki ne govorim

Darilce pa je izgledalo takole, malce drugače, pa upam da bosta zadovoljna

Nakit

2009-09-17T18:33:00.003+02:00

Na Otok zakladov, kamor sem nekega lepega dne priveslala, sem se med drugim naučila tudi izdelovanja nakita. Kvačkanega nakita iz perlic. Priznam začetek je bil "groza" jaz pa "blond na kvadrat". Ampak, vztrajnost se je vedno izplačala, tako mi je uspelo. Uspelo mi je, da sem se naučila kvačkat perlice - iz katerih nastajajo zanimivi izdelki, ki so predvsem uporabni. No tole je nastalo v zadnjem času.Ker imam rada kompletke, verižico, zapestnico in uhančke, mi je uspelo narediti tole

Ker je lep tudi klekljan nakit, sem pred časom bila v Pragi, kjer smo se učili izdelave moderne češke čipke, tam smo izdelali nakit. Pa mi žilica ni dala miru, sem morala doma naredi še en izdelek, ki sem ga dala na tanko žičko, ki sem jo kupila v Pragi. No kupila bi še kakšno več, ampak mi se ni uspelo "zgrebst" za več. Na tečaju, kjer so potem, tudi prodajale par dodatkov, je bilo tega bore malo, tako, da tiste, ki so kasneje prišle samo po nakupu tega skoraj niso več dobile. Škoda.

Tole so pa uhani, ki smo jih izdelali v Pragi , prav tako tudi obeski na verižici.

bombonček

2009-09-07T18:34:00.000+02:00

Ninsi podarja na svojem blogu bombonček

http://Ninsi-nina.blogspot.com

PRAGA in moderna češka čipka

2009-09-06T12:01:00.010+02:00

Klekljarice društva Cvetka iz Žirov so organizirale 5 dnevni izlet v Prago,kjer smo si poleg znamenitosti Prage ogledali in tudi učili izdelat modero češko čipko. Pot nas je vodila preko Dunaja, kjer smo se najprej popeljali malo po mestu malo pa smo si ga ogledali tudi peš. Brez fijakerjev pa na Dunaju ne gre

Cerkev S. Štefana še vedno obnavljajo

Malce notranjosti

No, pa da bi spustili znamenite hiše, kontraverznega umetnika tudi ne gre

Grad Mikulov, kkjer smo prestopili avstrijsko-češko mejo

Praga Hradčani

Vhod v Loretansko cerkev, kjer je tudi zakladnica. Tu hranijo veliko dragocenosti, med njimi monštranco v katero je vdelano 6222 diamantov

Ob 12 je menjava straže, in vrli mladci takole korakajo

Še malo pa me bodo zamenjali

Matijeva vrata vhod v drugo dvorišče

Notranjost cerkeve Sv. Vida

Zunanjost cerkve

Čehi pravijo, da jim je Plečnik uničil Hradčane s svojo umetnino

Pogled na Prago s Hradčanov

Po Vltavi plujejo tudi turistične ladjice

Cerkev Sv.Nikolaja in trg pred njo

Znamenita ura

Izdelek moderne češke čipke, kjer smo imeli dvodnevni tečaj klekljanja.Češka moderna čipka izhaja iz bogate tradicije, delala se je na področju Bamberka in Krušnikova, na nemški strani pa Anabergu, kjer je nemški center.. Posebna osebnost češke moderne čipke je Emilija Paličkovana.Gospa je delovala kot kreatorka, prva se je odtrgala od tradicionalne čipke in začela kreirat bolj moderno čipko. Po II. svetovni vojni je ga. Paličkovana postala profesorica na visoki umetniški šoli in je izobrazila zelo veliko klekljaric.Druga zelo znana je ga. Sedlačkova Srdlovska, ki se je pričela ukvarjat s kreacijami pod vplivom kubizma. Želela je, da bi se čipka uporabljala v vsakdanjem življenju, pod vplivom slovaške čipke pa je pričela uporabljat barve.Njene vzorce najdemo v Češkem narodnem muzeju v Vambergu. No ogromno je še imen, ki so pomembne pri izdelavi moderne čipke. Vsako leto se organizira Bienale v Vanbergu, naslednje leto bo seveda tudi in sicer zadnji vikend v juniju, razstave pa potekajo skozi cel mesec julij. Češka moderna čipka je za spremembo od naše čipke manj "stroga", nekatere stvari se lahko zelo poenostavijo. Pri izdelavi naše čipke mora biti vse narejeno točno po vzorcu, tukaj pa ni tako, vzorec lahko delaš tudi malo po svoje uporabljaš - kot so govorile naše učiteljice- fantazijo, tako pri barvah kot pri izdelavi.

nakit

Veliko izdelkov, ali pa vsaj večina njih je iz lanu

ena od naših učiteljiv v prelepi beli obleki s črno čipko

pa še ena oblekica

detajl ovratnika

Naše tri učiteljice, ki so nas pridno učile dva dni

Naš zadnji dan, dan povratka domov- nas je vodil v Češke Budjovice, center južne Češke. Mesto je znano po izdelavi svinčnikov. Leta 1874 so jih pričeli izdelovati, to so tisti KOOHINOR, znano pa je tudi pivo imenovano "budvajzer". Pogled na Samsonov vodnjak.

pa še malo mesta

Iz Budjovic smo šli nazaj na grad Hluboka, enega od lepših gradov. Dvorec stoji na skali visoki73 m, in ga v pisnih virih omenjajo že leta 1285. Po skrbnih arhitekturnih načrtih dunajskih gradbenikov naj bi bil enak staremu angleškemu gradu v Windsorju.Ker se srhitekti načrtov niso do potankosti držali, je zrasla reprezentativna 3-nadstropna zgradba v obliki podaljšanega pravokotnika z dvemi dvorišči in več kot desetimi stolpi. Od leta 1863, ko so bili dokončani prizidki za uradnike, se zunanja podoba psevdogotskega dvorca ni preveč spreminjala in še danes spominja na slavno, skoraj tristoletja trajajoče obdobje v zgodovini gospode s Hluboke - epoho Schwarzenberkov. V gradu je ohranjen sprejemi salon s portretom knegije Eleonore, jutranji salon z čudovitimi tapiserijami,kadilni salon, pa zlati salon,velika jedilnica, pa spalnica, krasna velika knjižnica, orožarna........

pogled na mesto z gradu

Naša zadnja postaja na Češkem je bilo mestece, Češki krumlov. Leta 1992 so ga vpisali kot kulturno in zgodovinsko mesto v UNESCO. Mesto leži v zavoju Vltave in tu stoji drugi največji grad na češkem. Nekaj utrinkov od tu

Zadnji dan je bil deževen, vendar je bila vsaka stvar, ki smo si jo šli ogledat vredna tudi kakšne kaplje dežja.

ČESTITKA OB ROJSTVU

2009-07-10T20:07:00.002+02:00

Danes sem dobila mail, končno smo dočakali vnučka. Prijatelji so dobili vnučka. Nujno je bilo narediti čestitko. Hvala bogu, da sem " hrčkarica " in da vedno na srečanju "otočank" nujno rabim odtise. Našla odtis, ki se mi je zdel primeren, ga pobarvala in nekako spravila skupaj v čestitko. Meni izgleda kar lepo, seveda mojstricam čestitkarstva.......... ampak meni je lepa.

Notranjost čestitke, je pravzaprav preprosta, rob je tak kot zunaj, v čestitko sem pa napisala

"Štorklja k vam je priletela, z dolgim kljunom Vas zadela. V naročje culico je položila, v kateri je detece drobno."