torek, 28. december 2010

Božično-novoletni koncert v logarski 26.12.2010

Zgodil se je 14. Božično-novoletni koncert v Logarski dolini. Ja lansko leto je odpadel, zaradi takšnih ali drugačnih zadev, no enostavno ni ga bilo. Letos pa so ga priredili zopet in to 26. ne 30. kot ponavadi. Vreme v Logarski , snega nič, zelena dolina več ali manj. Mraz -3, zadnji koncert se je odvijal v veliko bolj mrzlem ozračju, mislim, da je bilo okrog -16. Ljudi kot po navadi veliko, kljub vstopnini, ko so žrebali vstopnice je bila povedana številka mislim da nekaj čez 700. Ko sva prispela v Logarsko najprej pred hotelom Plesnik opaziva Nušo Derendo, ki se greje s kozarčkom kuhanega vina. Na odru pa je treniral Slovenski oktet
Ker sva imela kar nekaj časa sva jo mahnila proti Gostišču na Razpotju, na poti pa se namaje nudil takle pogled na te prelepe gore, ki zaključujejo dolino.





Pogled proti hotelu Plesnik



Palenk, nič ledenih sveč, voda kar veselo curlja po slapu navzdol

Ob 17. uri se je koncert pričel, z zvoki Moonlightig Orcestra z njihovimi tremi pevkami in pevcem Francijem,ki je bil tudi moderator. Orkester je sestavljen iz članov "pleh" muzke zgornjesavinjske doline in so krasni. Mladi, polni energije in še dobro igrajo.







Moderator Franci


Nadaljevali so otroci Solčave, krasni malčki, ki vsako leto popestrijo koncert z petjem in kakšno prijazno besedo. Bili so zelo prisrčni.




Nadaljevali so "zvezda stalnica" koncertov v Logarski ,že kar nekaj let ne mine koncert brez njih
Slovenski oktet, letos z dvema novima članoma. Zapeli so nekaj pesmi, ki jih v Logarski še niso. Pričeli so z Ribnčanom končali pa s kaktusom. Krasni fantje, ki jih je vedno užitek poslušati. Zadnjih nekaj pesmi jih je na "klavirju" spremljala ga. Vidic.


Nadaljevala je Trilerjeva hčera (član okteta) deklica je bila na talentih , ampak v živo , ko je zapela pesem iz Fantoma v operi, halo, kakšen glas, prelepo. Je pa dejala, da je večja trema pisat test iz matematike, kot nastopat pred množico. Simpatična deklica.



Nastopil je tudi Karli Gradišnik, potem pa je prišla na oder Nuša Derenda. Punca ima še vedno glas od sile. Zanimivo pa je bilo to, da jo je spremljal zgoraj omenjeni orkester. Bili so super.



















nedelja, 05. december 2010

POGLEJ GA, NOVO JUTRO

Danes zjutraj, ko sva z našo pasjo članico družine imele jutranji sprehod se je prikazalo nekaj lepega. Po nekaj dneh sneženja, in to kar obilnega, me je zjutraj pozdravilo sonce in prelep pogled na Raduho v tem jutranjem soncu. Nekaj slikic, kako se je Raduha prebujala v soncu.In kako je bilo ko je bila obsijana vsa v soncu.














petek, 03. december 2010

Bunkasti šal in prve božično novoletne voščilnice

Seveda, bi bil skoraj greh, če ne bi probala delat teh bunkastih šalov. Sej volno sem imela že nekaj časa doma, pa nekako ni in šlo. Ampak, vedno je ampak, srečanje v Prečni in Atenka, ja moja draga kofetarca mi je zelo nazorno pokazala, kako nasnuje zanke in kako potem plete.Jasno, da je potem šlo, očitno sem grozno vizuelni tip. Evo moj prvi za Tjašo.


Vsako leto, ampak res čisto vsako leto, od kar klekljam si sveto obljubim, da ne bom več norela in delala oz. klekljala zadnje trenutke. Seveda, so to "sanje malega kitajčka", do sedaj mi to še ni uspelo. No tako sem klekljala, da se mi je že fižilo vzorčke za božično novoletne čestitke. Ja saj, če bi jih bilo kaj malega, to ne bi bil problem ampak kaj, ko je kar nekaj takih, ki enostavno že kar pričakujejo takšno čestitko. Sicer pa če ne bi rada to delala, jih verjetno ne bi v takem številu delala, čeprav priznam sem že zmanjšala na 25 komadov. hahahahahah. No tukajle je samo nekaj od tega tak mal, da se hvalim.




nedelja, 07. november 2010

HITRO, HITRO ČAS BEŽI

Prav res, hitro,hitro beži ta čas. Le kam se mu tako mudi? Ja od zadnjega oglašanja na mojem blogu, se je zgodilo kar veliko stvari. Ena od teh je bolo tradicionalno srečanje v Dekanih. V Dekanih, je vedno lepo, čeprav je letos bilo srečanje na deževen dan, ampak dobesedno zelo deževen dan. Cela Slovenija, no ja ne prav cela ,je plavala v poplavah. Ampak "otočanke" tiste, ki jih niti poplave ne zmotijo, smo šle v Dekane. V Dekanih se je srečanja udeležila tudi naša draga Vava, ki jo je bolezen hudo prizadela. Vendar je bila Vava na srečanju zelo dobre volje, držala se je sploh krasno. kakor, da bi vedela, da je to njeno zadnje srečanje je zdržala do samega konca. Na tem srečanju sem po dolgem času tudi swapala. Darilce, ki mi ga je naredila Xena, zapestnica.
Moj swap pa je izgledal takole, joj kdo ga je že dobil? Seveda, če pa je minilo že toliko časa, mi je ušlo iz spomina. No potem, kakšnih štirinajst dni po srečanju, skoraj sigurno pa ne tri tedne, nas je zapustila naša draga Vava. Na drago prijateljico, me bo v moji delovni sobi spominjalo , kar nekaj njenih izdelkov, tole je eden od njih.


V tem času, so gobe obilno "rodile". Moj dragi možiček je bil pri nabiranju le-teh zelo priden Takole je zgledala ena od nabranih košar jurčkov. Seveda so vsi varno pristali v zmrzovalniku.

V oktobru, pa obvezno v Italijo v Vincenco, kjer je sejem za ustvarjalke. Sejem je bil živ, kaj živ, več kot živ. Samo nekaj slikic,iz tega veeelikega sejma. Kjer smo nekateri bolj, drugi manj zapravljali za razno razne nujno potrebne reči. Letos priznam, sem zapravljala samo za Delica perlice. Ja res sem padla not.






Seveda pa sem v tem času tudi nekaj naredila. Predvsem sem šivala perlice, kar nekaj jih je nastalo, pa malo kvačkala perlice.










Nisem pa pozabila tudi na pletilke. Za malo nečakinjo je nastala takšna jopica


Za mojo hčero pa tale pulover.Sem pa tudi klekljala, naučila sem se nove polnitve, tale slikica verjetno ni najboljša, naslednja pa kaže cel izdelek.




In že smo v novembru. Počasi bo potrebno začeti z izdelavo božično novoletnih voščilnic. December pa bo tu kod bi mignil. Pa naj še kdo reče, da čas ne beži. Meni že.

















nedelja, 05. september 2010

Šivanje in kvačkanje perlic

Pa je prišla nova pošiljka perlic. Knjiga, ki mi jo je posodila ena super pupa je seveda "nora" in nisem si mogla kaj, da ne bi probala nekaterih zadev. Obesek je šivan perlice, ki pa so nanizane seveda niso delica, saj se vidi, mar ne? Torej po kar nekaj mukah, paranja, paranja in spet paranja je nastalo tole. Cela zadeva na mojem prtu , klekljanem seveda (joj klekljanje pa še kar čaka)

Tole je pa kvačkano začeto že pred časom pa nikakor da sr dokonča. Samo se enostavno noče, pa sem se ga lotila in sedaj je tukaj.




Tudi tale je kar nekaj časa čakala, do finiša. Ker se mi je zdelo, da bi bilo fino malo drugače zaključit, sem zadevo izpeljala takole, in je zapenjanje verižice še okras spredaj, upam, da se bo obneslo.





sobota, 28. avgust 2010

Malo igranja

Malo igranja, kakor se vzame. Tale obesek trikotnik, ki je nekoliko drugačen- me je kar malo zaposlil, ampak se vse pogrunta, in ko pogruntaš, da je potrebno pazit samo na to kje daš 4 perlice in kje dve, pa spet dve in eno, je res enostavno. . Ampak dokler so bile na zalogi pa je nastalo še nekaj zadevic. Tale modra je delana na drugi strani iz temno modrih, sem pač morala kombinirat in gledat kaj je še, a se je izšlo. Še dobro, da sem si jih prej malo sortirala.
Melirano, trikotnik malo drugače.


Tole sicer ni moj dekolte, ampak je res lepše na vratu kot pa kar tako

Ta isti malo bolj od blizu


Tele delice bodo sedaj malo mirovale, moram dokončati še nekaj začetega kvačkanega, pa nečakinji dokončat jopico, ki sem jo pričela spomladi, sedaj pa prihaja jesen, pa zavese si klekljam, (samo mi še ni čisto jasno kdaj bodo gotove), da ne govorim, da je še treba kaj po vrtu ponaredit, pa kakšno travco pokosit. Očitno bi bilo super če bi bila stonoga, si kar predstavljam kako bi to šlo