sreda, 30. oktober 2013

Moja prva schambala zapestnica

Evo pa mi je uspelo. Naredila sem svojo prvo schambala zapestnico.   Malo je še vigi vagi, ampak je šlo. Samo potem, ko je bilo pa vsega konec in jo je bilo treba samo še uredit, da jo lahko zapiraš, sem , seveda, kaj bi pa drugega, odrezala napačne vrvice, sedaj pa sem malo improvizirala. Naslednja bo sigurno boljša. Sm pa uporabila to, kar sem imela doma. Že vidim, da bo treba nujno v nabavo od vrvic do perlic...........seveda pri polnih "škatlah" perlic ravno takšnih nini
No sedaj pa še slikica

ponedeljek, 21. oktober 2013

Vicenza oktober 2013

Tudi letos, nas je" pet žensk" lahko bi rekli .com odpravilo na sejem v Italijo. Moja pot se je začela kar zgodaj zjutraj. Uspešno prispela do Logatca, parkirala in počakala na eno krasno "punco" in se z njo odpeljala naprej do Škofij. Tam sva midve iz "Slovenije" haha počakale primorsko navezo in nadaljevali smo pot v Vicenzo. Pot polna čvekanja, da o smehu ne govorim, se je uspešno končala na parkingu pred sejmiščem. NO potem pa se je začelo. Gužva, gužva in še enkrat gužva. Kaj takega, se mi zdi, še nismo doživele, halo, smo probale prvi dan - dan otvoritve, pa drugi dan, pa soboto, pa zadnji dan nedeljo, ampak letos, mati moja, toliko slovenskega jezika, še nismo doživele. Ja "slovenke" so letos okupirale sejem v Vicenzi, dobro, tudi "hrvatic" ni bilo malo, "italijanke" s svojimi vozički, so pa tako nekaj posebnega ( te povozi po nogi, pa te še grdo gleda,ker si ji napoti).  Bojda bo naslednjo spomlad boljše, bo zgrajena nova hala in "stvari" bodo tematsko razdeljene. Letos so bile to, edino izdelki,ki se potrebujejo za peko peciva.Hvala bogu, da nisem neka jaka "pekačica" peciva, ter ostalih sladkih dobrot, ker bi znorela,, nad modelčki, takšnimi in drugačnimi, idejami in še marsičemu. Kapo dol, bi rekel Katanec. OK moja malenkost, se je bolj zaletavala v tisti del oz. tiste dele sejma, kjer je bilo kaj o nakitu. Ampak tega, je bilo en mali ocean, gužva pa okrog še pa še. Seveda, nuuuuujno sem rabila perlice, takšne in drugačne, pa.......................ampak sem bila pridna  hahahahahahaha nisem veliko zapravljala.
Sedaj pa še nekaj slikic iz tega sejma, kjer moram bit nuuuujno dvakrat na leto (hvala bogu, da je le spomladi in jeseni, si ne znam predstavljat, da bi bil še vmes).
 
Tile detajli na supergah, so jih tudi prodajali



 Sladkarije, sladkarije, za vse pa obstajajo modelčki



Letošnji obiskovalci sejma, niso bili samo otroci v vozičkih, ampak tudi kužki


 
Pomočniki, pri delavnici

četrtek, 08. avgust 2013

Moja prva stojnica

Evo, pa mi je le uspelo, no sem si upala, postavit svojo stojnico. Kje je bila? Ja, kje pa drugje

 kot na Ljubnem, kjer je potekal v nedeljo zadnji dan Flosarskega bala. V Vrbju so postavili etno vas, pa sem pristavila svoj piskerček in se malček pokazala, kaj vse delam. Če sem čisto iskrena, sploh nisem pričakovala kaj posebnega, bolj me je gnal "firbec" kako je to in kako zadeve potekajo. Pa sem bila prijetno presenečena. Zanimanja je bilo kar nekaj, nekaj pa sem tudi prodala. Evo pa še nekaj slikic mojega "štanta".
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 Pa še malo pogleda na sosedne stojnice
 
 
 
 
 

nedelja, 30. junij 2013

Morje,morje............

Ker nama je s Tjašo odpadlo potepanje ali pa izlet po bivši "Jugi", smo se čez noč odločili, pa pojdimo na morje. Hvala bogu, "naš apartma" na Pagu je bil prost in tako smo jo prejšnji petek mahnili proti Pagu.
Letos, smo bili res zgodnji, nas je pa presenetilo, kljub vsemu ni bilo veliko turistov, ja saj so bili, ampak.....Domačini so kar malček" pojamrali" nad slabo sezono, saj so bili navajeni, da je takšen čas bilo kar veliko več turistov. Vreme je bilo tako, tako, zato smo se pa vrnili tudi en dan prej. Ampak kljub vsemu je bilo lušno, prijetno. Seveda tudi letos nismo mogli mimo izleta v Lun, pa ogled "lunskih maslina"  ta drevesa me vedno znova fascinirajo. Seveda smo morali tudi "nujno" v mesto Pag. Vsakovečerne "šetnje" po Novalji in pa seveda ogleda in poslušanja festivala Melodije Istre i Kvarnera 25.6. Festival  poteka v več mestih od 21. 6 do 29.6 finalnega večera. Letos se je prvič MIK pojavil tudi v Sloveniji v občini Kostel. Sodelovali so tudi Prifarski muzikanti, skupaj z dvajsetimi izvajalci različnih pesmi. Prifarski muzikanti so izvedli pesem Reka dveh imen. Pesmica je bila zelo spevna. Gre pa takole:
reka Kolpa, reka dveh imen, postala je mati vsem, Slišim jo kako mi govori: Naj za nas ne bo več starih mej, temnih senc, temnih senc preteklih dni. Prišel je dan, našega življenja, ko mati Kolpa, zdaj nas več ne deli, pojdimo skupaj, vsi po eni poti, v to deželo, kjer meja več ni...kjer vsi ljudje smo kot eno morje, kjer isto sonce greje nam srca....to pot hodimo, naj svet postane eno,nebo brezkončno, brez temnih senc meja...... seveda se potem ponovi v prevodu Sedaj pa še nekaj sličic (ne festivala in pevcev ne bo hahahah)











Izlet na Brdo in Strmol

Vsako leto, organizirajo "penzionisti" z Ljubnega izlet, vsako leto, je to fleten izlet. No, takšen je bil tudi v sredo, ko smo se odpeljali na potepanje po Gorenjski.
Najprej smo se zapeljali do protokolarnega objekta-gradu Brdo. Zadeva ni več tako zaprtega tipa, kot je bilo včasih. Bila je pa škoda, da smo prišli en dan "prepozno", zakaj? Ja imeli so prekrasno razstavo in prireditev Cvetlična pravljica. Seveda, je nekaj še ostalo in je bilo prav tako lepo. Grad Brdo oz. posestvo smo si ogledali samo zunanji park, ki je seveda res veličasten. Evo pa naj nekaj slikic govori zase.








Naša naslednja postaja, na tej poti pa je bil, nedavno obnovljen grad Strmol. Zadnji lastnik, tega gradu, je bil Rado Hribar.Bil je industrijalec, bančnik. Imel je posluh za kulturo, med drugim je podpiral Jakca, ko je študiral. Grad s posestvom je bil velik, saj je  vse obsegalo kar 25ha. Da je grad dobil spet svoj blišč, najame arhitekta, ki ga je obnovil. Bil je zbirališče "tedanje elite". Hišni ljubljenček gospodarice, ki je bila nekaj "posebnega", je bil namreč krokodil, ki je nekoč gospodarja ob skupnem kopanju v kadi ugriznil, zato je končal nagačen nad kaminom. Na gradu je tudi originalna slika Ivane Kobilice Deklica na vrtu. Če pa preberete roman Draga Jančarja To noč sem jo videl, pa izveste kako sta končala, kljub vsej pomoči, ki sta jo dajala. No pa še nekaj slikic od tu









Grad je sedaj tudi hotel, kjer se vršijo tudi poroke, lahko pa najamete tudi sobo in preživite kakšen dan in se počutite kot imenitnež (o cenah pa ne bi).
Pot smo nadaljevali preko Jezerskega, čez Avstrijo  v Slovenijo.