sobota, 10. julij 2010

SOUVENIR DE PARIS

Ja Souvenir de Paris, mesto romantike, zgodovine, ljubezni, polno turistov, da o domačinih ne govorim. Med 23. in 28. junijem sva bile z Tjašo na potepanju po tem prelepem mestu. Najino potepanje se je pričelo v VERSAILLES-u, kjer pa žal zaradi splošne stavke nismo bili deležni ogleda, palače in njenih lepot. Ogledali smo si le prekrasne parke. Versailles vzpon in padec Bourbonov. Bili so samozaverovani vase, niso slišalo ljudstva, padli so kot žrtev arogance končali svoja življenja na giljotini. Vendar je za njimi ostal Versailles, ki je utelešenje Bourbonov, palača ki je prečudovita, pa parki, ki odražajo vso lepoto in vse razkošje, ki ga je ustvaril Ludvik XIV sončni kralj ko t se je sam poimenoval.Vrtovi in plača so bili ustvarjeni na 6000 ha, tu so fontane in vodnjaki, prekrasni kipi in skulpture, pa še pa še. V parkih so se vrstili koncerti, ognjemeti, večere so preživljali ob glasbi s prižganimi svečami, ki so razsvetljevali park in fontane, prirejali so ognjemete in zabave.Ludvik XIV in njegova ljubica Madam Pompandur, sta pustila pečat tukaj, pa Ludvik XVI in njegova Marija Antonieta, pa kaj zgodovina te potegne in bi lahko onjej govoril in govoril. Glavni vhod v Versailles Skulpture v parku, ki jih je ............
Še vedno v parku


Pogled na palačo v katero zaradi stvake nismo mogli

Ludvik XIV ali Sončni kralj
Po pregrešno dragem kapučinu, smo se odpravili v hotel, kjer smo se osvežili malček spočili in že smo bili pripravljeni, da se povzpnemo na eneo od znamenitosti tega mesta Eiffelov stolp, po vožni z dvema dvigaloma smo bili cca 320 m visoko in občudovali mesto s ptičje perspektive.

Sledilo je potepanje ali plovba z ladjico po Seini, bilo je zanimivo ob reki oz. njenih bregovih polno ljudi, ki so imeli piknike se zabavali tako ali drugače in tudi plesali na bregovih reke. priznam tega mi nismo navajani




Vrnili smo se v hotel, ja bolj pozno in že je minila noč. Naslednji dan nas je čakal obisk enega od muzejev tega mesta se ve Louvra, kjer nihče ne more mimo slavne slike La Joconde ali Mona Lise, ampak v tem muzeju so tudi druge prečudovite stvari. Žal nam je bil za obisk tega muzeja skopo odmerjen čas, in že smo morali nadaljevato pot. Pa vendarle nekaj utrinkov iz muzeja






Evo in že smo pri slavni katedrali Notre Dame, kjer se je okronal najslavnejši vojskovodja Napoleon Bounaparte, cesar, ki ga v Franciji še vedno spoštujejo.

Tukaj sva s Tjašo prižgali, kar nekaj svečk sva pač malček vraževerni, če pa ni nič drugega je pa za dober namen

Pred katedralo je nulta točka Francije od koder se merijo vse dolžine v državi.

Skok v Latinsko četrt in vse njene lepote in zanimivo


V Dom Invalidov, v njegovo cerkev so prepeljali posmrtne ostanke slavnega Napoleona, ki je preminil na otoku Sv. helene v izgnanstvu. Ampak, cesar in to priljubljen cesar je pa le cesar, takšna je njegova grobnica, pompozna kot je bil on sam



Del tega slavnega objekta je še vedno, bolnišnica oz. rehabilitacijski center , drugi del pa je spremenjen v muzej, pogled na zunanji del



Pa še pogled na zgradbo v kateri je Napoleonovo zadnje počivališče

Pa še eden od francoskih varuhov reda z mojo hčero


Čas, kar prehitro teče in že smo na Elizejskih poljanah, pred Slavolokom zmage. Ampak glej ga šmenta, tam smo ravno v času ko Portugalski navijači slavijo neodločen izzid tekme. S kom so že igrali? Brazilijo, nimam pojma, ampak navijačev je bilo malo morje, da o policijskih enotah, ki so bile do zob obborožene s pendriki pa, kaj vem kaj še vsem sploh ne govorim. No in mi med njimi, halo


Pa še pogled na sanjski avto mojega otrokaEvo Moulin Rouge, saj poznamo, a ne?

hi,hi na pigalu je ogromno tegale





monmartre, umetniki takšni in drugačniP



Prekrasen pogled na baziliko SacreCouer ali Srce jezusovo,



Dnevi so kar prehitro minevali, in že je tukaj zadnji dan, ki smo ga preživeli v pravljičnem mestu, mestu, kjer postaneš otrok, kjer uživaš v vseh otročarijah, pravljicah, avanturah, na divjem zahodu pa v vesolju, Ja vse to je prelep Disneyland. Prelepo, prepolno otrok, velikh in malih, prepolno pravljic takšnih in drugačnih. ja bili smo zopet majhni otroci in nikomur ni bilo žal. Malo slikic od tu






































1 komentar:

  1. kako lepo da si me spomnila ko sem bila jaz v Parizu...sem napisala tudi prispevek...a žal ni bilo časa da bi vse to videla kar si ti.

    http://sezirey.blogspot.com/2009/01/videla-sem-paris.html

    OdgovoriIzbriši

Komentarji k VESELJE DO USTVARJANJA