


Pogled na palačo v katero zaradi stvake nismo mogli




Sledilo je potepanje ali plovba z ladjico po Seini, bilo je zanimivo ob reki oz. njenih bregovih polno ljudi, ki so imeli piknike se zabavali tako ali drugače in tudi plesali na bregovih reke. priznam tega mi nismo navajani

Vrnili smo se v hotel, ja bolj pozno in že je minila noč. Naslednji dan nas je čakal obisk enega od muzejev tega mesta se ve Louvra, kjer nihče ne more mimo slavne slike La Joconde ali Mona Lise, ampak v tem muzeju so tudi druge prečudovite stvari. Žal nam je bil za obisk tega muzeja skopo odmerjen čas, in že smo morali nadaljevato pot. Pa vendarle nekaj utrinkov iz muzeja




Evo in že smo pri slavni katedrali Notre Dame, kjer se je okronal najslavnejši vojskovodja Napoleon Bounaparte, cesar, ki ga v Franciji še vedno spoštujejo.

Tukaj sva s Tjašo prižgali, kar nekaj svečk sva pač malček vraževerni, če pa ni nič drugega je pa za dober namen

Pred katedralo je nulta točka Francije od koder se merijo vse dolžine v državi.

Skok v Latinsko četrt in vse njene lepote in zanimivo


V Dom Invalidov, v njegovo cerkev so prepeljali posmrtne ostanke slavnega Napoleona, ki je preminil na otoku Sv. helene v izgnanstvu. Ampak, cesar in to priljubljen cesar je pa le cesar, takšna je njegova grobnica, pompozna kot je bil on sam

Del tega slavnega objekta je še vedno, bolnišnica oz. rehabilitacijski center , drugi del pa je spremenjen v muzej, pogled na zunanji del

Pa še pogled na zgradbo v kateri je Napoleonovo zadnje počivališče


Čas, kar prehitro teče in že smo na Elizejskih poljanah, pred Slavolokom zmage. Ampak glej ga šmenta, tam smo ravno v času ko Portugalski navijači slavijo neodločen izzid tekme. S kom so že igrali? Brazilijo, nimam pojma, ampak navijačev je bilo malo morje, da o policijskih enotah, ki so bile do zob obborožene s pendriki pa, kaj vem kaj še vsem sploh ne govorim. No in mi med njimi, halo



Pa še pogled na sanjski avto mojega otroka




monmartre, umetniki takšni in drugačniP

Prekrasen pogled na baziliko SacreCouer ali Srce jezusovo,

Dnevi so kar prehitro minevali, in že je tukaj zadnji dan, ki smo ga preživeli v pravljičnem mestu, mestu, kjer postaneš otrok, kjer uživaš v vseh otročarijah, pravljicah, avanturah, na divjem zahodu pa v vesolju, Ja vse to je prelep Disneyland. Prelepo, prepolno otrok, velikh in malih, prepolno pravljic takšnih in drugačnih. ja bili smo zopet majhni otroci in nikomur ni bilo žal. Malo slikic od tu

kako lepo da si me spomnila ko sem bila jaz v Parizu...sem napisala tudi prispevek...a žal ni bilo časa da bi vse to videla kar si ti.
OdgovoriIzbrišihttp://sezirey.blogspot.com/2009/01/videla-sem-paris.html