Ulice so polne smeti, ja to smo poslušali že po TV, ampak v živo, halo no malce je bolj.......
Ostali smo raje v pristanišču in počakali, da se vkrcamo za nočno vožnjo na Sicilijo. Pogled na naš trajekt.
Adijo Neapelj, že se počasi peljemo proti Siciliji
No pa še malo slikic s trajekta
Salon naše ladje, kjer smo preživeli noč. No, saj smo jo prespali, v majhnih kajutah. Bilo je prav zanimivo
Pozdravljen Palermo, pristanišče na Siciliji, jutranji pogled
Palermo zjutraj z busa. Po panoramski vožnji skozi mesto, smo se odpravili do Monreala. Benediktinski samostan, katedrala- arabski elementi in bizantinski-slog- dvig na 300 m nad morjem Monreale ima 23000 prebivalcev in se dviga nad Palermom
Brez stojnic s spominki pač ne gre
Naš naslednji postanek CEFALU, katedrala je iz časov Normanov in je 70km iz Palerma. Eno od lepših mest obdano z obzidjem. Katedrala posvečena San Salvadore, graditi so jo začeli 1031 ob katedrali je križni hodnik po vzoru arabske arhitekture. Na poti do katedrale, smo šli preko tega podhoda in preko lepega parka
Pogled na katedralo
Pa še malo notranjosti
Tudi to je Sicilija
Pa še cerkev Sv. Agate v Caltanisseti, nekdanjem rudarskem mestu
Keramika v eni od trgovinic
Pozno popoldne, skoraj proti večeru smo prispeli do krasnega hotela, obdanega s čudovitim parkom, kjer smo preživeli noč.
Bilo je ogromno krasnih rastlin, cvetočih kaktusov in še česa, ampak kako raste pačma pa še nisem videla
Noč je kar prehitro minila, in že smo na poti v Agrigento- dolini templjev. Ogromno templjev, kakor da si v Grčiji. Tu najdeš Herkulov tempelj, pa tempelj Konkordijo, ki je bil velik kot nogometno igrišče, pa Zeusov tempelj pa še in še. Ob templjih, pravzaprav njihovih ostankih, so postavljene skulpture iz brona,(mogoče bom samo te skulputure pokazala v posebni temi - meni so bile res lepe) ki bodo na ogled do oktobra, delo Igor-ja Mitreja iz leta 1997. Kako zanimivo se vkljapljajo v ambient templjev. Nekaj slikic.
Tole je pa ambient pred hotelom, kjer smo imeli večerjo in nato pot na Malto
Novo jutro, nov otok Malta ,pred našim hotelom Tjaša, tu smo preživeli kar tri dni
Malta, samostojna republika, ki jo sestavlja 5 otočkov, naseljeni so trije. Imajo pomembno strateško vlogo, zato so bili vedno tarča raznih napadalcev. otok so oblegali Turki, pa vendar ga niso zasedli, na otoku je preživel "baje"7 dni tudi slavni Napoleon. po kapitulaciji Francije zasedejo otok Angleži in na njem ostanejo, upam, da sem si prav zapomnila ,vse do 1979.Vsa naselja na otoku Malti in Gozu, so si podobna. Imajo ogromno cerkva,večinoma so baročne. Na trgu pred cerkvijo je kip svetnika kateremu je cerkev posvečena. Ogledali smo si otok Malto katerega glavno mesto je Velleta, pristanišče, katedrale, palačo velikega mojstra....... Na otoku Malta nimajo izvirov pitne vode. Edini izvir je na otoku Gozo, zato morajo 70% vode pridobivati iz morja z razsoljevanjem.
Ozke ulice, polne domačinov in turistov.
Mozaik po tleh katedrale Sv. Janeza, kamor ženske v čeveljcih s petko nimajo vstopa......
Pogled po hodniku palače velikega mojstra, vsi oklepi so originalni iz Francije in Anglije
Malta
Prihajamo na otok Gozo
Otok Gozo, je bolj raven otok. Pravijo, da je bil naseljen že pred Kristusom. Otok je zelo zanimiv, katedrale z ogromnimi kupolami, templji, ki so bili grajeni kot današnje cerkve, pa prelepe naravne znamenitosti otoka v kraju Djewra, pa Citadelo - trdnjavo zgrajeno 830p.n.š. 1571 so Turki prodrli v Citadelo in odpeljali 6000 prebivalcev v suženjstvo. Ko je potres trdnjavo poškodoval, so obnovili samo palačo, zapor in cerkev.
Tole je pa ambient pred hotelom, kjer smo imeli večerjo in nato pot na Malto
Novo jutro, nov otok Malta ,pred našim hotelom Tjaša, tu smo preživeli kar tri dni
Malta, samostojna republika, ki jo sestavlja 5 otočkov, naseljeni so trije. Imajo pomembno strateško vlogo, zato so bili vedno tarča raznih napadalcev. otok so oblegali Turki, pa vendar ga niso zasedli, na otoku je preživel "baje"7 dni tudi slavni Napoleon. po kapitulaciji Francije zasedejo otok Angleži in na njem ostanejo, upam, da sem si prav zapomnila ,vse do 1979.Vsa naselja na otoku Malti in Gozu, so si podobna. Imajo ogromno cerkva,večinoma so baročne. Na trgu pred cerkvijo je kip svetnika kateremu je cerkev posvečena. Ogledali smo si otok Malto katerega glavno mesto je Velleta, pristanišče, katedrale, palačo velikega mojstra....... Na otoku Malta nimajo izvirov pitne vode. Edini izvir je na otoku Gozo, zato morajo 70% vode pridobivati iz morja z razsoljevanjem.
Ozke ulice, polne domačinov in turistov.
Mozaik po tleh katedrale Sv. Janeza, kamor ženske v čeveljcih s petko nimajo vstopa......
Pogled po hodniku palače velikega mojstra, vsi oklepi so originalni iz Francije in Anglije
Malta
Prihajamo na otok Gozo
Otok Gozo, je bolj raven otok. Pravijo, da je bil naseljen že pred Kristusom. Otok je zelo zanimiv, katedrale z ogromnimi kupolami, templji, ki so bili grajeni kot današnje cerkve, pa prelepe naravne znamenitosti otoka v kraju Djewra, pa Citadelo - trdnjavo zgrajeno 830p.n.š. 1571 so Turki prodrli v Citadelo in odpeljali 6000 prebivalcev v suženjstvo. Ko je potres trdnjavo poškodoval, so obnovili samo palačo, zapor in cerkev.
Vstop v enega od svetišč
Otok je znan po čipkah
Takole pa je včasih zgledalo perišče na otoku
In že smo pred Azurnim oknom, skozi katrega smo se popeljali s čolnom. mimo prekrasnih pogledov na strme skale, prelepe korale in še marsikaj. Bilo je res prelepo, pa še vreme nam je stregl
Pogled s Citadele
Naslednji dan, nas je pot popeljala na ogled privatnega muzeja. Hiša v kateri je muzej je stara 400 let, 200 let je v lasti malteških vitezov, prehajala je iz rok v roke ene do druge maltežke pomebne družine. Sedaj je že tri rodove v lasti sedanje družine, kateri člani so bili vsi strastni zbiralci"dobesedno" vsega.Po hiši (imeli smo to čast, ker so posebaj za nas pripravili tudi zbirko čipk) nas je popeljal sam lastnik markiz Nikolas, dovolil je -izjemoma, da smo lahko slikali. Casa Rocca Piccola
Manjše dorišče tega muzeja hiše
Ja, tudi to je Malta
Po ogledu tega muzeja, kjer smo se komaj nagledali, slik, kristala, pogrinjkov, spalnic, lastne kapelice in še in še stvari ,se naposlušali prekrasnega in zelo osebnega pripovedovanja markiza Nikolasa, smo jo mahnili v Mdino, mesta z ozkimi uličicami, mesta kjer živi danes samo 300 prebivalcev, potomcev plemiških družin, mesta, kjer so avtomobili redkost oz. se z njimi po mestu prevažajo le prebivalci, za ostale je vstop prepovedan
Minil je še en dan, že se s katamaranom vračamo na Sicilijo.
Danes nas pot pelje na Etno. Pogorje Etne. Priznam, tole Etno sem si predstavljala malček drugače. Gora, pogorje še vedno buri dohove.1669 je bil izbruh vulkana najstrašnejši. Vulkan je bruhal zelo dolgo, nato pa je še potres opravil svoje. Potok lave je pritekel celo do Catanie. Vulkan je še vedno delujoč. S Tjašo sva se odpravile do kraterja, ki je deloval .....1986
Zapuščamo Etno, pogled z druge strani z "busa" malček je še snega na njej, na tej gori, katera še vedno deluje mistično in buri duhove s svojimi zgodbami, pripovedmi, mistiko..........
Adijo Sicilija, preko Mesinske ožine smo odpluli v Italijo, prespali v krasnem hotelu in naslednji dan vozili do doma. Bilo je lepo, naporno? pravzaprav niti ne, postanki so bili pogosti, družba krasna, bilo je ogromno smeha, prijetnega klepeta in še in še, če me bodo hotele bom še potovala s temi krasnimi puncami iz "Žir," kot one pravijo.
Otok je znan po čipkah
Takole pa je včasih zgledalo perišče na otoku
In že smo pred Azurnim oknom, skozi katrega smo se popeljali s čolnom. mimo prekrasnih pogledov na strme skale, prelepe korale in še marsikaj. Bilo je res prelepo, pa še vreme nam je stregl
Pogled s Citadele
Naslednji dan, nas je pot popeljala na ogled privatnega muzeja. Hiša v kateri je muzej je stara 400 let, 200 let je v lasti malteških vitezov, prehajala je iz rok v roke ene do druge maltežke pomebne družine. Sedaj je že tri rodove v lasti sedanje družine, kateri člani so bili vsi strastni zbiralci"dobesedno" vsega.Po hiši (imeli smo to čast, ker so posebaj za nas pripravili tudi zbirko čipk) nas je popeljal sam lastnik markiz Nikolas, dovolil je -izjemoma, da smo lahko slikali. Casa Rocca Piccola
Manjše dorišče tega muzeja hiše
Ja, tudi to je Malta
Po ogledu tega muzeja, kjer smo se komaj nagledali, slik, kristala, pogrinjkov, spalnic, lastne kapelice in še in še stvari ,se naposlušali prekrasnega in zelo osebnega pripovedovanja markiza Nikolasa, smo jo mahnili v Mdino, mesta z ozkimi uličicami, mesta kjer živi danes samo 300 prebivalcev, potomcev plemiških družin, mesta, kjer so avtomobili redkost oz. se z njimi po mestu prevažajo le prebivalci, za ostale je vstop prepovedan
Minil je še en dan, že se s katamaranom vračamo na Sicilijo.
Danes nas pot pelje na Etno. Pogorje Etne. Priznam, tole Etno sem si predstavljala malček drugače. Gora, pogorje še vedno buri dohove.1669 je bil izbruh vulkana najstrašnejši. Vulkan je bruhal zelo dolgo, nato pa je še potres opravil svoje. Potok lave je pritekel celo do Catanie. Vulkan je še vedno delujoč. S Tjašo sva se odpravile do kraterja, ki je deloval .....1986
Zapuščamo Etno, pogled z druge strani z "busa" malček je še snega na njej, na tej gori, katera še vedno deluje mistično in buri duhove s svojimi zgodbami, pripovedmi, mistiko..........
Adijo Sicilija, preko Mesinske ožine smo odpluli v Italijo, prespali v krasnem hotelu in naslednji dan vozili do doma. Bilo je lepo, naporno? pravzaprav niti ne, postanki so bili pogosti, družba krasna, bilo je ogromno smeha, prijetnega klepeta in še in še, če me bodo hotele bom še potovala s temi krasnimi puncami iz "Žir," kot one pravijo.
Najboljše pa je bilo to, da je bilo moji mladenki zanimivo, da se je vživela v druščino pretežno "starejših babnic", da je ni nič motilo, da se je vsemu prilagodila., da je bila z vsem zadovoljna, da je z vsemi klepetala kot, da je njihovih let.
Ja, še jo vzamem s sabo in njimi.
Naslednje leto se planira Normandija..............kaj se ve.........
Naslednje leto se planira Normandija..............kaj se ve.........
