Od 26.marca do 2. aprila letos, sva se s Tjašo potepali po Kapadokiji. Mene je vedno mikala ta pokrajina, ki ji pravijo tudi "mesečeva". No zakaj jo tako imenujejo, mi je sedaj jasno. Z Brnika nas je pot na cca 11.000 km višine avion varno nosil proti cilju. Da nam je bilo lažje, so nam na ekranu pokazali tudi kot in kam letimo
Po Pristanku in opravljenih vseh formalnosti na letališču, smo se razdelili po avtobusih in pot nadaljevali proti Beleku. Na poti smo si ogledali znamenit most, dolg 260 m, zanimivi so njegovi šiljasti oboki.
Naslednji postanek pa je bil akvadukt, oziroma njegovi ostanki, ta akvadukt je iz gorovja Taurus oskrboval z vodo Aspendos.
Pot nas je vodila še do gledališča v Aspendosu. To ni amfiteater, ampak gledališče, ki je sprejelo cca 10.000 ljudi, oder polkrožne oblike je izboljšal akustiko, gledališče je lepo ohranjeno, imelo je 41 vrst, galerijo na levi in desni strani pa so bile cesarjeve lože.
In končno smo prispeli v naš hotel Kristal Paradiso Verde, hotel je bil res super.
recepcija
Naslednji dan nas je pot vodila preko 1825 m visokega preleza v Taurusu, proti mestu KONYA, mesto, ki velja za eno najbolj konzervativnih , saj je največ žensk, še vedno tradicionalno zakritih. Mesto je , znano po tem, da ima največ mošej in je zelo popularna romarska pot. Pravijo, če ne moreš v Meko pojdi vsaj v Konyo. Tukaj smo si ogledali muzej Velikega Mevlana, učenjak ki se je zavzemal za enakost. Učil je na verski šoli, kjer je imel veliko privržencev, učil je o bolj preprostem meniškem življenju. Ni pa bil ustanovitelj derviškega reda.Njegov sin je spisal moralni kodeks. V muzeju je tudi njegov sarkofag, kakor tudi veliko drugih, pa najbolj zanimivo v stekleni vitrini naj bi bila tudi Mohamedova brada.
Ogledali pa smo si tudi muzej dervišev
V mošejah molijo tudi ženske
V mestu UCHSAR smo si ogledali notranjost hiše v katerih so včasih prebivali domačini, in pa še ohranjene hiše, ki pa niso več naseljene. V mestu GOREME smo se napotili v podzemno mesto Kaymakli, kjer je raziskano veliko teh podzemnih mest, mi smo si ogledali, če se ne motim dve etaži tega odkritega mesta, je bilo kar malček čudno, kako so lahko živeli pod zemljo. Imeli so napeljano prezračevanje, pravzaprav so spodaj imeli vse, cerkev, pokopališče, živali pa tudi sami so živeli. Rovi so bili levo in desno pa navzdol, veliko pa je bilo tudi slepih rovov, za slučaj, da bi napadalci vdrli v mesto, in da so se lahko prebivalci umikali.
Dolina golobov, kjer je največ golobnjakov, pa seveda dolino ljubezni , zakaj se tako imenuje, naj si vsak sam razlaga, na kaj ga spominjajo tele kamnite zadevice.
