Pivka in še kaj okrog Pivke.

Včeraj smo lovili zadnje sončne žarke,  imeli sicer nekoliko dežja, ampak bilo je lepo vreme in prav prijetno, za potepanje. Pot nas je vodila na ŠOBČEVO DOMAČIJO na Kalu pri Pivki. Naj prepišem kako lepo so zapisali v svoj prospekt.
"Tam, na Kalu pri Pivki, kjer že stoletja pojejo kamnoseška kladiva. Kjer v bližini svoje skrivnosti skrbno čuvajo presihajoča jezera in se pokrajina počasi preveša v slikovite Brkine. Kjer nedaleč mladi Lipicanci, v zavetju edine graščine v tej dolini, ponosno kopitajo prve korake. Kjer je med svojimi tihotapskimi potmi rad postal sam Martin Krpan. Kjer stari votli oreh šelestečih listov popotniku ponudi sveže sence. Tam ponosno in tiho stoji Šobčeva domačija."

Nastanek domačije sega v šestnajsto stoletje.Stoletja je nudila gostoljubje tovornikom, prekupčevalcem, furmanom in kontrabantarjem, ki so se na njej ustavljali na svoji poti iz notranjosti dežele proti morju in nazaj. Imeli so tudi kovačijo in kolarsko delavnico.V hlavu je bilo prostora za osem parov konj. Veliko kamnito ognjišče in krušna peč pričata o njeni velikosti.Najstarejša in najdragocenejša je "spahnjenca" z veliko črno kuhinjo, ohranjena je v originalni obliki, pokrita s skrlami. Na domačiji nas je obiskal tudi Martin Krpan, bilo ga je prav zanimivo poslušati. Komaj smo se uspeli odpraviti naprej

Naša naslednja destinacija je bila Park vojaške zgodovine Pivka.. Nosilna zbirka je nacionalno tankovska-artilerijska zbirka, ki zajema tanke in topove iz obdobja II. svetovne vojne, obdobja hladne vojne  ter slovenske osamosvojitvene vojne 1991 in Slovenske vojske. Seveda pa je najbolj atraktiven eksponat podmornica P-913 ZETA.

Naš zadnji postanek pa je bil ogled POSESTVA GRAD PRESTRANEK. V zgodovinskih virih je bil dvorec omenjen 1581 leta, zgradili so ga baroni Edlingi, ki so ga čez slabih 100 let prodali.Nato so se lastniki menjali vse do 1728 leta, ko ga je kupil  cesar Karel VI, ter ga združil s kobilarno  v Lipici. Kot dvorna žrebčarna je deloval do prve svetovne vojne. Nato je prešel v vojaške roke, po koncu druge svetovne vojne pa je zopet oživel kot del posestva Lipica. Sedaj je v zasebni lasti. Ogledali smo si posestvo ( posestvo obsega približno 300 ha) predstavitev konj islandski pony, si ogledali ekološko kmetijo s približno 250 glav črno belega goveda. Ukvarjajo se s pridelavo mleka, dnevno pomolzejo okrog 1800 l mleka. Pogledali zeliščni vrt, ter videli čredo cca 120 glav goveda Nemški črni Angus, ki velja za zelo redko mesno pasmo v Sloveniji. Goveda se prehranjujejo le z naravno hrano brez umetnih krmil.

Dopust na Pagu Novalja

Evo pa je dopusta konec, letos je bil mogoče malce bolj pozen od 7. do 20.julija smo se potepali po otoku Pagu, pravzaprav smo bili, kot že nekaj let nazaj v Novalji. Mislim, da že skoraj poznamo vsak kotiček tega mesteca. No letos presenečenje, uredili so "gradsko plažo".  Ja,  resnično so jo uredili, tako , da smo se letos večinoma kopali kar tam. Seveda smo šli v Zrče, saj je treba tudi tja, ampak ne moreš verjeti samo enkrat, je bilo boljše drugje. Ker pa nekako ne moremo cele dneve poležavat na plaži, se tudi malo potepamo.Na skrajnem severozahodu otoka, pod krošnjami stoletnih oljk se nahaja Lun. Manjše mestece, mogoče ne bi bilo nič posebnega, če ne bi na tem koščku otoka narava pustila svoje sledove, oljke okoli 1500 divjih oljk, visokih od 5-8 m, povprečna starost teh dreves je po znanstvenih raziskovanjih ocenjena na okoli 1200 let, baje pa so nekatere še starejše. Področje je zaščiteno in proglašeno botaničnim rezervatom. Seveda, nismo mogli , da ne bi odšli tudi v mesto Pag, kjer smo letos uspeli pogledati tudi notranjost cerkve.

Malček valovito morje in oblački na nebu, so nam prvi teden kvarili večere, pa tudi kakšna kaplja dežja nas je pomočila

Mestna plaža, urejena, polna turistov, mladine, žal so se našli tudi zelo žejni "angleži", ki so se odžejali z dvolitrskimi steklenicami piva kar v vodi

Zrče letos niso bile zanimive, čeprav so dodali nekaj novih objektov

 Info "tabla" pred Vrtovi olj LUN

Vsako leto, me ponovno fascinirajo, se mi zdi, da vedno vidim kakšno, ki jo še nisem, seveda, če pa jih je še pa još

 Mestece Lun, skoraj vsaka hiša se kiti s takšnim cvetjem

Pogled na mesto Pag z razgledne ploščadi

Vetrnice, tukaj ptic nič ne motijo

Uspeli smo si ogledati tudi notranjost, bilo jer v nedeljo in je bila odprta

Pogled proti oltarju

Krstilnik

Vsako cerkev, ki jo obiščemo in si jo ogledamo, v njej obvezno prižgemo svečko

Take "laterne" so po celem mestu Pag

Evo pa še zunanjost prej omenjene cerkve

Brez kave, niti slučajno ne gre, to je že nuja

Da o dobro ohlajenem pivu niti ne govorim

Takole pe mi je uspelo ujet sončni zahod

Domov smo se odpravili po stari cesti, in takole je nastal še posnetek "masleničkega mostu

GUMICE,GUMICE

Ko sem videla prvo "gumi" zapestnico, si nisem mogla, da ne bi Alenko poklicala in jo pobarala, kje se dobi material, kje pa, kako se te stvari delajo. Seveda mi je takoj poslala link pa "štacuno" kjer se vse dobi. Moja prva pot v Ljubljano, ki je bila , nujno sem morala v Levčka, kjer  se je  prodajalka, ko sem rekla kaj bi rada, malček nasmejala in rekla no ja to je pa sedaj velik hit. Evo kaj vse je nastalo iz teh malih gumic. V eni škatlici so pastelne barve,

 v tej pa navadne

 statve na katerih ustvarjam, pa nimam samo enih (hahahahah)

Evo zapestnica

 Nastajajo tudi prstančki, tule sta dva

Pa še nekaj zapestnic

 Halo, nastal je tudi tale "gumjast" fantič