petek, 14. december 2012

LE KDAJ ME BO IZUČILO ?

 Prva runda klekljanih in delček ostalih, teh je še več, ampak so  si kar podobne, ježki so mi posebno ljubi, pa različne barve lučk so mi simpatične (hvala Keti za odtise)
Ja dobesedno tako, le kdaj me bo izučilo? Vsako leto, ampak res vsako leto, od kar izdelujem vse voščilnice za prihajajoče praznike sama, si rečem "naslednje leto, pa jih bom začela delat že septembra", ja si rečem, to je pa tudi vse.  Potem pa pride september in meni še na kraj pameti ne pade, da bi začela delat voščilnice, ni šans, ko je pa toliko drugega. Pa ja da! No, in tako je tudi letos, hitim, da se mi bliska, spredaj in zadaj. No voščilnice, ki niso klekljane so hvalabogu gotove, pri klekljanih pa se kar zapleta, pa saj jih moram narediti do takrat ko se bodo začele pošiljat še kak ducat. Seveda hitim kaj mi pa drugega preostane, da ne govorim da je nujno dokončat pulover za Tjašo, ki ga pletem kakšen teden, pa nekaj nakita me čaka, da o peki peciva in vsem ostalem ne govorim. Ampak drugo leto, bo pa čisto drugače, ali so pa to samo sanje malega kitajčka?

četrtek, 29. november 2012

TURČIJA V OKTOBRU

V soboto 20. oktobra sva iz Brnika poletela proti Turčiji oziroma v Istambul.Mesto, ki te res ne more pustiti ravnodušnega. Od Modre mošeje s šestimi minareti, ki je edina na svetu, pa palača Topkapi, ki je v glavnem mestu osmannskega imperija služila kot rezidenčna palača in sedež dinastije. palača je bila dokončana 1473 leta, ko jeIstambul osvojil Fatih Sultan Mehmed. Palača Topkapi leži na vrhu enega od sedmih hribov Istambula imenovanega Serial in se nahaja med Zlatim rogom, Bosporom in Marmarskim morje.







V mestu me je presenetilo tudi to, da je bilo veliko, ampak res veliko mladih, starih srednjih let žensk zakritih. Nekaj slikic.



 
Ogledali smo si tudi bazar, seveda bazar začimb, pa barvito tržnico, kjer ponujajo vse kar rabiš ali pa tudi ne





Vožnja z ladjico po Bosporju med obalo Evrope in Azije. Med vožnjo smo lahko opazovali prelepa hišna pročelja, gradove in palače, mostove





Pot nas je vodila v Canakkale, kjer se je odvijala Homerjeva Ilijada. Ogledali smo siHomerjevo mistično mesto, opisano v epu o trojanski vojni, mesto, ki so ga oživeli liki Odisijade in Ilijade. Troja je bila za mnoge dalj časa le fiktivno mesto in sicer vse do 19.stol., ko je Nemec Schliemann pričel z izkopavanji.Ogledali smo si obzidje z vrati, stolpe in templje, ki so bili ljudem stoletja skriti.




Naslednja "postaja" Pergamon, kjer smo si med drugim ogledali Akropolis, najbolj pokončno antično gledališče, pa temelje Zeusovega templja, ter ostanke svetovno znane knjižnice.

Preko Izmirja smo nadaljevali pot v Efes, enemu največjih in najbolje ohranjenih izkopanih mest na svetu.Tempelj Artemis iz helenističnega obdobja sodi k sedmim čudom sveta, gledališče, ki ga je lahko obiskalo 24.000 ljudi, pa Celzusovo knjižnico, pričajo o visoko razvitem mestu.Nato nas je pot peljala v hribe, kjer smo si ogledali po eni od verzij zadnje prebivališče Marije, pa njen kip ob cesti, pa zid na katerega se obešajo listki z prošnjami, da jih Marija uresniči.









 Sledila je vožnja skozi plodno pokrajino velikega meandra, po notranjosti dežele in smo prispeli do na hribu ležečega bombažnega gradu s terasami iz apnencaPamukkale. Ogled ruševin nekoč čudovitega mesta Hierapolis, ki se je bohotilo nad apnenčastimi terasami, tempelj Apollona iz 3.stol.n.š., pa prelep grobnice različnih oblik in velikosti.






 
Večer smo preživeli, ogledali smo si ples dervišev, čeprav sem si jih že drugič ogledala v "živo" so me tudi tokrat fascinirali.

Na poti na našo naslednjo destinacijo, smo si ogledali izdelavo preprog, pravzaprav ročno tkanje le-teh,od začetka do konca, pa zlatarno in modno revijo usnjenih izdelkov, seveda z obveznim obiskom njihovih trgovskih prostorov, kjer so nekateri pustili kar nekaj denarcev.

Antalya, eno najlepših mest turške riviere, skrite za gorovjem Taurus, se bohoti z bujno vegetacijo. Ogledali smo si mesto, se popeljali z ladjico do znanega slapu Karpuzkaldiran, pa seveda bazar. 






Večer smo zaključili z obiskom "turškega večera", folklorni plesi, turških pokrajin, pa obvezni trebušni ples, ženski in moški, zanimivo.




 
Pa še malo Turčije kar tako, ja tudi to je Turčija












Dnevi v Turčiji, so kar prehitro minili, in že je bila tu sobota zvečer, ko smo se odpravili na letališče  v Antalyi ter se pripravljali na polet domov.