V živalskem vrtu in Žireh

Krasen sobotni dan, nas jepremamil, pa smo se odpravili na potep. Prvi postanek Arburetum volčji potok, ogromno obiskovalcev, parkingi nabito polni, ampak tukaj smo samo malo nabavili, nekaj manjkajočega za okras. Nato pa nadaljevali pot v Ljubljano v živalski vrt. joj, kako dolgo že nismo bili tam. Smo že skoraj pozabili kako je zanimivo. Tukaj pa zopet morje pločevine, registerske tablice iz skoraj vseh krajev Slovenije. Takoj po vstopu nas je pozdravil tale lepotze, ki nam je poziral zadaj, pa spredaj pa še pa še, kako se je pozibaval in se šopiril v vsej svoji lepoti.

Tale zmajček nam je zaželel srečno pot po parku.

Ne naju motit sva pri kosilu

RadovednežiTudi takole je zanimivo

Le kaj se skriva tukajSpim, ne moti

Tukja nekje še mora biti nekaj hrane

Kako prijetna je tale voda

Joj, le kje je Pika

Po ogledu živalskega vrta, pa jo mahnemo dalje. Pot nas vodi v Žiri. Vsako leto, takle čas, pridne in ustvarjalne klekljarice društva Cvetaka Žiri, pripravijo svojo prelepo, čudovito, in, vsako leto ,znova enkratno razstavo svojih izdelkov, kaj izdelkov, pravih umetnin. Človek, ki se spozna na čipko skoraj ne more verjeti, da je to možno. Letošnja razstava je v znamenju ptičev in metuljev. Kot vsako leto, ostanem brez besed, To so res umetnine. Kaj vse ta "dekleta" naredijo. Pa gospa Iva (moja prva cimra, na skupnih izletih, naj se hvalim)in njen vnuk Urh, ni besed. Res sem vesela, da jih dobro poznam, da sem tudi članica njihovega društva, in da me te umetnice čipke vsako leto znova povabijo na njihova potepanja po tujini (vedno se imamo super, ogromno smeha, krasnih ogledov, pa še marsičesa) pa tudi klekljarskega izobraževanja v tujini. Nekaj prelepih izdelkov metujev, da o ptičih ne govorim. Slike naj povedo.

Jaz sem klekljan

Cvetoča jablana, ampak klekljanaKlekljani ptički v sliki

Letos so gostile rusko čipko

Umetnine Ive Sobočan in njenega vnuka Urha

Tele lepote pa so ustvarjale klekljarice iz Gorenje vasi, ki so tudi gostovale pri "žirovkah"

Še enkrat so pokazale lansko razstavo

PERLICE IN KLEKLJANJE

konjička, uhana sta nastala , ker je bil konjiček, najprej je bil samo eden Nini zelo všeč, pa je rekla dej naredi še enga in dokončaj v uhane. Rečeno, storjeno. Uhani konjički izgledajo takole, za primerjavo velikosti pa še en kovanecŽe kar nekaj časa me je mučilo kako se "oblečejo" šminke, pa labelle in podobno, malo pomoči, Atenka hvala in nastala sta tale dva prva primerka. Ja mgoče nista ravno 100% sta pa prva in čisto maoja, ampak najlepše od vsega pa je to, da sta bili prejemnici navdušeni nad njimi

No ja, tale zapestnica je pa kar nekaj časa bila narejena, ne pa končana. Manjkala je sponka, hvala bogu, da se dajo takšne zadevece nabavljati tudi v tujini. No sama seveda nisem tega vešča, pa če sem zelo odkrita tudi bolje da ne, ker ....... no važno je da so še dobre dušice, ki to opravijo zase pa še za koga. Zapestnica je dobila zaponko in sedaj je resnično gotova.

Tele tri gospodične pa so nastale v mrzlih letošnjih mesecih, manjka še ena, da bo četvorček. kaj bo nastalo, mogoče knjižna kazala, ali pa bodo za novoletne čestitke , še nevem

Moja prva "ljubezen" ročnih del, je seveda še vedno, klekljanje, ki ga pa zadnje čase malo zapostavljam. Ampak, nastal je tudi tale angelček, ki ga seveda čaka še okvirjenje, ampak to bo naredila po svoji presoji prejemnica le-tega.