Kot vsako leto, so tudi letos "Cvetke" iz Žirov, presegle same sebe. Njihove vsakoletne razstave so nekaj posebnega. Letošnja, je bila, meni ena od najlepših.Na prvi slikici je naš največji pesnik Prešeren, to ni slika to je klekljano.
Tudi tale kofetarica je sklekljana. Tako sedaj pa gremo po sklopih.
V občinski stavbi, so razstavljale klekljarice Faros iz Kopra, kajti tudi one so članice, klekljarskega društva Cvetke Žiri, njihovi izdelki so bili res lepi. Nekaj utrinkov iz njihovega dela razstave.
ups talo sem pa že pokazala
Papirc na buli, iz takšnih so izdelovali vsa drevesa in liste, saj se opazi, da ni klasičen papirc, to je slika po kateri so delale halooo
Pa še en papirc
Tole so pa klekljani izdelki
V drugi sobi pa je bilo čez 180 sklekljanih obrazov, nekaj od njih jih je tukaj
Poljub, se imenuje tale klekljana mojstrovina
Stara Gora leži v osrčju Slovenskih Goric na vrhu nizkega slemena nad dolino reke Ščavnice in dokaj široke doline Turje na jugu. Naselje obdajajo njive, sadovnjaki in vinogradi, na senčnih straneh pa gozd. Cerkev Sv. Duha je dragocen kulturno-zgodovinski spomenik.Baročna cerkev zgrajena 1697 se ponaša z bogato baročno notranjostjo.Zunanja posebnost cerkve je zvonik s čebulato streho. Cerkev je dolga 27 m v višino pa meri 9 m, z zvonikom pa je visoka 47m. Po naročilu grofa Schachenturna mlajšega so jo zgradili 1697 in so jo gradili 3 leta. Baročna notranjost cerkve je iz leta 1709.
Cerkev je poslikal italijanski slikar Jakob Brollo, v cerkvi je zelo dragocena orgelska omara iz 17.stol, kar je opaziti na rastlinskih motivih.
Dragocene so tudi orgle, ki so druge najstarejše v Sloveniji (prve so baje v Laškem)
Mlin na veter je spomenik preproste vaške kulturne dediščine na tem koncu Slovenije. To je bil pravi stari mlin na veter, ki je 1957 še mlel zrnje na Klokolajnšaku pri Bečevih in je bil že takrat zadnji v Sloveniji. 1996 je mlin dobil po 39 letih počitka, svoje mesto na Stari gori. Mlin spet melje moko, amapk le v turistične namene. Mlinsko napravo z mlinskima kanoma poganja vetrnica, ki je pritrjena na gibljivi pogonski del mlina, saj se mora vedno usmerjati v smeri pihanja vetra
Ko smo odhajali odmlina se je pogled še enkrat ustavil na cerkvi, ki je res lepa.
Etnološka zbirka, se skriva za zidovi nekdanjega šolskega poslopja, kjer je razstavljeno kmečko in obrtniško orodje, ki so ga nekoč pri delu uporabljali kmetje. Razstavljena je tudi stara oprema notranjih prostorov kmečkih hiš in številni drugi predmeti.Zbirka nas popelje v čas naših prednikov in njihovega trdega dela
Tole je pogled na hotel v Biotermah v Mali Nedelji. Krasen kompleks, veliko miru
In že smo v Sakušaku, kjer je obnovljen Puhov muzej v tipično slovenjegoriški domačiji, grajeni v obliki črke L. V muzeju je stalna razstava z naslovom "Janez Puh, sin Slovenskih goric, človek za vse čase." Janez puh je bil rojen 27.junija 1862v občini Sakušak pri Juršincih. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu. Izboljšal je kolo "mišolin", znižal je okvir, vanj vgradil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, zadnje kola pa sta gnala dva pedala z verigo. Veliko izumov je imel tudi pri šivalnem stroju in še marsikje. Leta 1899 je ustanovil podjetje "Styria Werke" in leta 1901 je prišlo iz njegove tovarne prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Imel je ogromno izumov in zaposloval 1100 delavcev letu 1912. V tem času so izdelali 16000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Leta 1914 je preminil brez svojih naslednikov, vse njegovo delo in izumi so ostali pri naših sosedih Avstrijcih, ki si ga tudi lastijo.
Izlet smo zaključili na prijetni turistični kmetiji Amur, z dobrim kosilom ajdovmi žganci in gobovo juho. V temle ribniku pa si lahko nalovite tudi krape in amurje.
Risanka Smrkci, veliko časa nazaj je bila zelo popularna. No in ena velika Smrketa, mi je dala tole naročilo. Rada bi imela ata Smrka, daj naredi. Malo sem se upirala, ampak pri klekljanju me vedno potegne, da se odločim za. Tako je po veliko začetkih in koncih nastal tale - spominček na eno prijetno risanko.
Priznam, mi je šlo malo na živčke, kako narediti iz perlic prstan.Sem probala in je šlo. Slikica ni najboljša, ampak vidi pa se, ko bom naredila drugega bo tudi slikica boljša. 
Pa še nekaj obeskov, ki so nastali v tem času. 
Načrt za tole zapestnico, pa je bil že kar nekaj časa v mojem arhivu. Že dolgo časa nazaj mi ga je prijazno poslala ena prav prijetna otočanka. Pa je čakal in čakal, in končno dočakal svojo izdelavo. Sem kar nekaj časa rabila, da sem ga popolnoma osvojila. Takole pa zadeva zgleda.
Bil je lep sončen spomladanski dan. Prava škoda, bi bilo posedati v hiši. Pa sva šla. Odločila sva se, da greva v Logarsko , pa mogoče še kam. Peljala sva se, in se pripeljala do parkinga pred koncem doline, proti slapu Rinki in ........ Takole je zgledalo , polno pločevine. Pa sva se podala. Preden sva se odpravila, sva prebrala še tole: Logarska dolina je najveja ledeniško preoblikovana dolina v Savinjskih Alpah.Krnice,morenski material, nekaj čelnih moren in ledeniških balvan kažejo na značaj koritaste ledeniške doline, nastale pred približno deset tisoč leti. Okoli sedem kolimetrov dolgo dno doline poteka v smeri JZ-SV, tako kot vsi okoliški gorski grebeni oblikovani ob prelomnicah. Preko 2000 m visoki vrhovi Krofičke,Ojstrice,Planjave,Brane, Turske gore, Rinke, Križa in Mrzle gore s strmimi stenami ustvarjajo edinstveno podobo ene izmed najlepših alpskih dolin v Evropi. Iz krnic pada več stalnih in občasnih slapov, med katerimi sta najvišja Palenk in Rinka.Tu je več kot štirideset naravnih vrednot: slapov, votlin, spodmolov, ledeniških balvanov, dreves izjemnih dimenzij ter pestre flore in favne. Od 11. stoletja dalje dolino sooblikujejo tudi ljudje. Na izkrčenih gozdnih površinah danes kmetujejo še na petih kmetijah, Podbrežnik, Logar,Juvanija, Plesnik in Lenar. Polno pločevine, pa še najina je zraven. 
Na poti so naju spremljale rožice in takšna drevesa 
Votlina na poti, v njej se lahko kdo skrije, če dežuje? 
Med še ne ozelenelimi macesni se je našlo tole. 
Tole pa je pot proti Okrešlju, po njej greva prihodnjič 
Orlovo gnezdo, ja ima res pravšnje ime 
Sem se potrudila in zlezla zelo blizu, padec vode proti dnu 
Sneg je še vedno tu 
Pogled na "jezerce" pod slapom 
Pa še enkrat orlovo gnezdo 
Tako pada slap na eno skalo pod njim 
Slap Rinka v vsej svoji lepoti in veličini 
Pred slapom, nižje stoji tabla na kateri piše tole: " Reka Savinja pridobiva vodo iz več izvirov pod krnico Okrešelj. Prvih nekaj 100 m vodnega toka oblikuje skalne stopinje v obliki slapov in brzic, nato pa voda pade preko tektonsko-ledeniške stopnje. Polkrožno oblikovano previsno pobočje, preko katerega prosto pada mogočni slap 90m globoko, je iz trde apnenčeve breče ali brečastega konglomerata, trdo zlepljenega z rdečkasto rjavim vezivom. Le ob obilnejših padavinah teče voda dlje časa po površju tudi pod slapom, sicer pa kmalu ponikne v prodnato suho strugo Kotovca. Šest km nižje, v spodnjem delu doline, priteče spet na površje kot izvir Črna. 
Na poti nazaj malo počivanja ne škodi. 
Pogled po poti 
Tole so pa še zadnji pogledi na vodo iz slapu 
pogled na suho strugo 
Pod slapom Rinka voda kmalu ponikne v debelih slojih proda in grušča. Kot površinski tok teče v regulirani strugi Kotovca le ob visokih spomladanskih in jesenskih vodah. V spodnjem delu doline, v Logu, voda v več izvirih ponovno priteče na nepropustni sedimentni glini. Voda Črne se po 1,5 km združi s potokom Jezera iz Matkovega kota in teče naprej kot Savinja. 
Eden od izvirov.
Ja se mi je malo kvačkalo. Saj eno takšno že imam, ampak sem jo obljubila in je bilo potrebno naredit drugo, je čisto preprosta. Melirana vrvica in prozirne perlice, pa pride tak lep vzorec.
Tale bele, je pa sestavljena iz belih perlic in tubic. No ja, malce slabše se vidi, ampak toliko, da se vidi pa je že. 
Ena od kolegic me je prosila, če ji naredim zeleno, pa sem se je lotila, ker nisem imela dovolj steklenih zelenih kvadratkov, sem pač kombinirala , nastalo je tole. Ampak važno je to, da je bila naročnica zadovoljna in vesela. 
Tale rdeče črna kombinacija pa je delana prav tako po naročilu, vendar si je želela naročnica tudi uhane. Kombinirala sem dve stekleni rdeči perlici in ena mat, zraven pa še črna.
Tudi tale kofetarica je sklekljana. Tako sedaj pa gremo po sklopih.
V občinski stavbi, so razstavljale klekljarice Faros iz Kopra, kajti tudi one so članice, klekljarskega društva Cvetke Žiri, njihovi izdelki so bili res lepi. Nekaj utrinkov iz njihovega dela razstave.
Tole so pa klekljani izdelki
V drugi sobi pa je bilo čez 180 sklekljanih obrazov, nekaj od njih jih je tukaj
