Kadratki, trikotniki

Tole je pa ena huda okužba. Saj ne da bi naročila veliko količino perlic, ampak tisto kar sem naročila moram očitno pod nujno takoj porabit, da bom imela vzrok za novo "nujno" nabavo. Torej iz mojega mix perlic je nastal tale kvadratek, je bil kar malo zagulen za delat, vsaj meni začetnici. Ampak na koncu šteje le izdelek in ko ugotovoš, da ti je uspelo pozabiš na vsa paranja, vsa štukanja laksa ............ Tole pa je še eden trikotniček, katerega sem morala iz mix perlic po barvni varianti narediti za našo "ta malo"

Spet perlice

No, ko sem se odločala za naročanja delica perlic, sem za začetek naročala mix perlic. Bila sem zelo pridna in sem vse perlice v mixu sortirala, da sem ugotovila katerih je več, katerih manj. No iz tega mixa in sortiranih perlic pa je potem nastalo tole. Barve se bolj slabo vidijo, ampak notranje so temno sive, obrobljene z belimi, okrog njih pa so melirane. Priznam, da sem tale trikotnik, kar nekajkajkrat parala, ko pa sem pogruntala sistem je seveda šlo. Sem pa zelo ponosna na tale moj drugi izdelek.

Perlice,perlice II

Ekola, takole zgleda moj prvi izdelek trikotnika iz delica perlic, sicer sem slikala malo na hojladri, ampak se vidi. Naslednji bo sigurno že veliko lepši.

Perlice,perlice

Ko padeš enkrat noter, si not. Groza?! kje pa , niti slučajno. No, evo pa sem spet pokasirala en virus. Te viroze na Otoku zakladov, so pa res neverjetne. Nataša je naročila delica perlice, ki so prišle v rekordnem času. Seveda sem morala to zadevo imeti in probati. Načrt za izdelavo se je našel, vzorci pa tudi. Seveda s pomočjo Alenke, kateri še enkrat hvala. ko sem videla vse tisto skoraj nisem mogla več dihat. Ampak, mi je uspelo. Pa sem se lotila zadeve. Takole izgleda moj začetek, res, da mi gre bolj počasi, ampak hura gre. Sem seveda grozno ponosna in sem morala tole reč takoj pokazat. Ko bo pa izdelek gotov, ga bom pa še enkrat pokazala.

Malo mešano

Aknela, je na Otoku zakladov pokazala eno res lepo zapestnico, nisem si mogla kaj in sem jo nafehtala za mušter. ja vse lepo in prav, ampak zadeva je živana v ladder stitch, ki ga še moja malenkost v življenju ni delala. Ampak.......načrt je bil zelo nazoren, pa tudi potrudila sem se in po netu našla navodila kako se tej zadevi streže. Pri tejle drugi, ki sem jo delala sem seveda namesto treh osnovnih perlic nasnula štiri in to ugotovila šele, ko je bilo treba dodajat ostale barvne perlice. ha,ha pa sem v sredini jemala dve namesto ene, je nastala nekoliko širša ampak meni vseeno lepa. No tale je pa taprva, ki sem jo delala se najde kakšna napaka, ampak ni važno meni je uspelo

Dokončala sem tudi tole vijola kvačkano in naredila še ne enostavne uhančke zraven

Seveda sem malo tudi klekljala, no pod nujno sem naredila enega lovca, katerega slika se je pa čudežno izgubila, ampak je vsaj ostala na Otoku zakladov, je vsaj tam dokumentirana. Tole tukaj pa je , aja nekoč bo zavesa oz. več zaves kajti vzorec bom porabila enih trikrat ga bom še delala. kdaj? to se tudi jaz sprašujem, letos? mogoče, če pa ne letos,pa prihodnje leto, saj bo se tolažim

SOUVENIR DE PARIS

Ja Souvenir de Paris, mesto romantike, zgodovine, ljubezni, polno turistov, da o domačinih ne govorim. Med 23. in 28. junijem sva bile z Tjašo na potepanju po tem prelepem mestu. Najino potepanje se je pričelo v VERSAILLES-u, kjer pa žal zaradi splošne stavke nismo bili deležni ogleda, palače in njenih lepot. Ogledali smo si le prekrasne parke. Versailles vzpon in padec Bourbonov. Bili so samozaverovani vase, niso slišalo ljudstva, padli so kot žrtev arogance končali svoja življenja na giljotini. Vendar je za njimi ostal Versailles, ki je utelešenje Bourbonov, palača ki je prečudovita, pa parki, ki odražajo vso lepoto in vse razkošje, ki ga je ustvaril Ludvik XIV sončni kralj ko t se je sam poimenoval.Vrtovi in plača so bili ustvarjeni na 6000 ha, tu so fontane in vodnjaki, prekrasni kipi in skulpture, pa še pa še. V parkih so se vrstili koncerti, ognjemeti, večere so preživljali ob glasbi s prižganimi svečami, ki so razsvetljevali park in fontane, prirejali so ognjemete in zabave.Ludvik XIV in njegova ljubica Madam Pompandur, sta pustila pečat tukaj, pa Ludvik XVI in njegova Marija Antonieta, pa kaj zgodovina te potegne in bi lahko onjej govoril in govoril. Glavni vhod v Versailles Skulpture v parku, ki jih je ............

Še vedno v parku

Pogled na palačo v katero zaradi stvake nismo mogli

Ludvik XIV ali Sončni kralj

Po pregrešno dragem kapučinu, smo se odpravili v hotel, kjer smo se osvežili malček spočili in že smo bili pripravljeni, da se povzpnemo na eneo od znamenitosti tega mesta Eiffelov stolp, po vožni z dvema dvigaloma smo bili cca 320 m visoko in občudovali mesto s ptičje perspektive.

Sledilo je potepanje ali plovba z ladjico po Seini, bilo je zanimivo ob reki oz. njenih bregovih polno ljudi, ki so imeli piknike se zabavali tako ali drugače in tudi plesali na bregovih reke. priznam tega mi nismo navajani

Vrnili smo se v hotel, ja bolj pozno in že je minila noč. Naslednji dan nas je čakal obisk enega od muzejev tega mesta se ve Louvra, kjer nihče ne more mimo slavne slike La Joconde ali Mona Lise, ampak v tem muzeju so tudi druge prečudovite stvari. Žal nam je bil za obisk tega muzeja skopo odmerjen čas, in že smo morali nadaljevato pot. Pa vendarle nekaj utrinkov iz muzeja

Evo in že smo pri slavni katedrali Notre Dame, kjer se je okronal najslavnejši vojskovodja Napoleon Bounaparte, cesar, ki ga v Franciji še vedno spoštujejo.

Tukaj sva s Tjašo prižgali, kar nekaj svečk sva pač malček vraževerni, če pa ni nič drugega je pa za dober namen

Pred katedralo je nulta točka Francije od koder se merijo vse dolžine v državi.

Skok v Latinsko četrt in vse njene lepote in zanimivo

V Dom Invalidov, v njegovo cerkev so prepeljali posmrtne ostanke slavnega Napoleona, ki je preminil na otoku Sv. helene v izgnanstvu. Ampak, cesar in to priljubljen cesar je pa le cesar, takšna je njegova grobnica, pompozna kot je bil on sam

Del tega slavnega objekta je še vedno, bolnišnica oz. rehabilitacijski center , drugi del pa je spremenjen v muzej, pogled na zunanji del

Pa še pogled na zgradbo v kateri je Napoleonovo zadnje počivališče

Pa še eden od francoskih varuhov reda z mojo hčero

Čas, kar prehitro teče in že smo na Elizejskih poljanah, pred Slavolokom zmage. Ampak glej ga šmenta, tam smo ravno v času ko Portugalski navijači slavijo neodločen izzid tekme. S kom so že igrali? Brazilijo, nimam pojma, ampak navijačev je bilo malo morje, da o policijskih enotah, ki so bile do zob obborožene s pendriki pa, kaj vem kaj še vsem sploh ne govorim. No in mi med njimi, halo

Pa še pogled na sanjski avto mojega otrokaEvo Moulin Rouge, saj poznamo, a ne?

hi,hi na pigalu je ogromno tegale

monmartre, umetniki takšni in drugačniP

Prekrasen pogled na baziliko SacreCouer ali Srce jezusovo,

Dnevi so kar prehitro minevali, in že je tukaj zadnji dan, ki smo ga preživeli v pravljičnem mestu, mestu, kjer postaneš otrok, kjer uživaš v vseh otročarijah, pravljicah, avanturah, na divjem zahodu pa v vesolju, Ja vse to je prelep Disneyland. Prelepo, prepolno otrok, velikh in malih, prepolno pravljic takšnih in drugačnih. ja bili smo zopet majhni otroci in nikomur ni bilo žal. Malo slikic od tu

Prvomajsko potepanje

1.5.2010 sva se odpravila na potepanje, preko Italije , Francije v Španijo oz. Katalonijo. Naš prvi večji postanek v Italiji je bila Pisa. Obzidje, ki obdaja trg. Vhod na Trg čudes

Trg čudes s svojim znamenitim poševnim stolpom, krstilnico, baziliko in seveda pokopališčem. Na to pokopališče so v 15.stol prinesli sveto zemljo iz Golgote. Do druge svetovne vojne je imelo pokopališče "baje" 6000 najlepših gotskih nagrobnikov, sedaj jih je ostalo le še 86.

Poševni stolp, ki je star 830 let, se je pričel nagibati, že pri gradnji. Do tretjega nadstropja ni bilo problem, potem pa se je , ker stoji na močvirnatih tleh , začel nagibati. Ima 233 stopnic do vrha, razlika med vrhom in tlemi pa je 2m.

Čas ogleda je hitro minil ,in že smo jo mahnili naprej. Mimo Genove smo se odpeljali do letoviškega mesteca Diana Marina, kjer smo prespali in si nabirali moči za nadaljevanje poti. Spočiti in pripravljeni na nadaljevanje smo se zjutraj odpeljali proti Franciji. Šofer nam je ustavil na razgledni točki, da smo lahko malo pofotkali MonteCarlo, žal je bilo malo oblačno. Ampak iz višine zgleda takole.

Kaj kmalu smo bili v kraju Eze, pred Parfumerijo Fragonar. Popeljali so nas v notranjost, kjer izdelujejo takšne in drugačne parfume, kozmetiko za moške, ženske in pa lepo dišeča mila.

Evo pa se je že začelo prvo zapravljanje.

Ta parfumerija je bila ustanovljena 1926 leta in ima sedež v Grasu.

Za ilustracijo, iz 3t vrtnic z destilacijo dobijo 1 liter parfuma.
Tole je laboratorij, enega od preiskuševalcev oz. mešalcev parfuma, ali pa če rečem "vohalcev" raznih esenc. Ko sem povonjala pet parfumov, nisem nič več razločila, oni pa razločujejo malo morje vonjev.

Ena od stalaž s parfumi.

Vsi dišeči smo že brzeli naprej, se popeljali panoramsko po Nici, enem od znanih mondenih letoviških krajev.

Proti večeru smo prispeli v LloretdeMar, kjer smo ostali štiri dni, ampak smo v hoteli samo spančkali, drugače pa smo se vsak dan potepali, pa tudi zvečer smo malo žurali.

No pa smo se zbudili v deževno jutro, ampak to nas ni odvrnilo, mahnili smo jo na degustacijo vin, likerjev, sirčka....

Vsak je dobil mini kozarček, ob razlagi o vinih in likerjih, ki jih imajo v tej kleti, si je lahko vsak točil iz sodov karkoli je hotel in seveda kolikor je mogel.

Nekateri so bili res žejni. Moram priznat, da so bila vina v večini sladka, in meni nekako niso najbolj tekla po grlu oz. mi sploh niso.

Naslednja postaja Modna hiša usnja. Jao, priredili so nam manjšo modno revijo. Usnjene jakne, plašči, hlače....... pa še kaj. Zanimivo. No po končani reviji smo jo mahnili še v njihovo trgovino, kjer je ženski del zopet vzdihoval, to pot ob cenah.

Dneva še ni konec. Rahlo dežuje. škoda, kajti pot nas je vodila v Botanični vrt. Res škoda , da se nas ni usmilil sonček. Ampak vseeno je bilo zanimivo.

kaktusi, kaktusi takšni in drugačni

Prišel je nov dan, Mislili smo, no danes ga pa ne bo, dežja namreč, pa je bil, ni sicer pretirano padalo, vreme je bilo aprilsko, oblačno pa malček dežja ,pa kdaj pa kdaj, malo sončka.

Pot nas je vodila v Tossademar, staro srednjeveško mestece, kjer imajo tudi kip Ave Gardner, včasih zelo znane filmske igralke. menda so ji ga postavili, ko je tu snemal a film.

Na povratku proti busu, sva čisto slučajno našla tole zanimivo pokopališče v tem kraju. malo je drugačno.

Zvečer smo jo mahnili na viteške igre, kjer smo navijali za našega junaka, se mastili po srednjeveško brez noža in vilic, juho popili iz skodelice in pili vinček hahaha no tega pa iz kozarcev ne iz steklenice.

Nov dan, iz oblakov plaho kuka sonce. Vsi si želimo da bi zdržalo, kajti danes gremo najprej na Monserat nato pa v Barcelono.


Monserat, ena od znanih božjih poti v Evropi, katero je priznal tudi Vatikan, s svojo Črno Marijo.Kip je iz 15.stol.in je visok 1/2 m. Do kipa vodi poseben hodnik, žal pa nismo prišli do nje, vrsta je bila predolga in bi čakali kašne dve urice. zato je slikica (ni najboljša) iz cerkve in se vidi kolikor se pač vidi in kako se pač vidi.

V 9.stol. so tukaj postavili samostan, ki še sedaj spada med enega od najbogatejših. Čeprav je doživel opustošenje v času Napoleonovih pustošenj po Evropi, je menihom je uspelo kar veliko dragocenosti skriti. Samostan so po opustošenju in požigu obnovili, ter dodali moškemu redu benediktincev še red Uršulink. Samostan je na višini 800 m in je res fascinanten.

In že smo na poti proti Barceloni, mestu z cca 3,5 milj. prebivalcev, mestno jedro pa jih šteje tu okrog 1,7 miljona. Najprej nas je pot vodila, do Nacionalnega muzeja, ki je med drugim tudi krasna razgledna točka.

Po ogledu mesta iz višine, smo se podali do stadiona NK Espanjola, kjer so bile leta 1992 Olimpijske igre. Bakla, kjer je gorel ogenj, pa še pogled po stadionu, za nogometne navdušence.

Panoramska vožnja po mestu, nato malo potepanja in prostega časa, za sprehod po glavni mestni sprehajalni ulici Rambli, pokukali smo tudi na tržnico. po vsem tem pa smo se podali še do najslavnejše cerkve v tem mestu Sagrada famillia, stvaritev Gaudija. V notranjosti cerkve ni pravzaprav nič, zunanjost pa je ...........cerkev seveda še ni končana, jo še vedno gradijo, kar se vidi

Po vrnitvi v hotel, osvežitvi in tuširanju, smo jo mahnili na španski večer. večer plesa flamenka. prelepo, kar prehitro je bila uro polnoč in že smo brzeli spat v hotel.

Pa smo ga dočakali, sonček, namreč. Spremljal nas je vso pot do Figuerasa, rojstnega mesta zelo znanega in razvpitega Dalija. Mesto ima 33.000 prebivalcev in Dalijev muzej. 11.5.1904 leta je tukaj privekal na svet Dali, tu je zgradil svoj muzej. Ki je , tak kot pač je, zanimiv , kakor za koga, za nekoga bolj za nekoga manj. V muzeju je ogromno stvaritev tega umetnika, od njegove Gale(velike ljubezni in muze), pa do njegovih oblačil, delov pohištva, znamenitega nosu in ustnic.......... Pred vhodom v muzej, na balkonu, je potapljaška obleka, v kateri je nekoč prišel na otvoritev ene od svojih razstav. Evo, to je to.

Po ogledu surrealističnega muzeja nas je pot vodila v Empuriobravo ali Španske Benetke. Mesto številnih kanalov, umetno speljanih, ob njih prekrasne vile. Je pa zanimivo to, da je to mesto pravo letoviško mesto, ki sploh nima stalnih prebivalcev. Nimajo cerkve, nimajo pokopališča. Vile , hoteli in pa jahte to je to. Mesto za uživanje.

Ko smo si napasli oči ob teh krasnih vilah in jahticah , smo jo mahnili naprej v Girono. Stari del mesta se nahaja na hribčku. Ogledali smo si katedralo, katere zvonik je v obliki mošeje, lok cerkve je gotski in je širok 23 m ter je drugi najširši, takoj za katedralo Sv.Petra v Rimu. Sprehodili smo se po glavni ulici, se sladkali s sladoledom in popili kavico, ter se počasi odpravili na bus in nazaj v hotel.Pa smo jo mahnili še enkrat v Barcelono. To pot smo se najprej odpeljali do Parka Guell. Park je gradil Gaudi s svojim prijateljem Eusebiom Quellom. Načrtovala sta, da zgradita 64 hiš za bogate meščane Barcelone, v tem sklopu bi bilo vse, bilo bi naj mesto v mestu. Ampak........ ko so bile zgrajene tri hiše, so se pričele vrstiti množične odpovedi naročil. Zakaj...... pogled na hiše bo povedal vse. Dediči so stvariteve podarili mestu, le-to ni najbolje skrbelo za to umetnino. ko pa so park odkrili leta 1960 japonski turisti in pričeli množično zahajati vanj, se je mesto zganilo ga uredilo in sedaj je ena od večjih turističnih točk.

Evo, po ogledu tega parka, smo jo mahnili na stadion NK Barcelone CampNoe(nimam pojma, če sem prav napisala)No med nami je bilo kar nekaj navdušencev in navijačev tega moštva. Najbolj navdušeni so seveda odhiteli na stadion, kjer so se slikali z maketami slavnih nogometašev (Mesijem, pa kaj vem kom še vse......) ostali, smo se pa šetali okrog stadiona popili kavico in šli v trgovino Barce. Trgovina je v dveh štukih, v njej pa vse kar ti srce poželi - nogometno namreč. Dresi od minimini številke do največjih, pa žoge, pa košarkarske zadeve, pa rokometne pa sploh vse kar je v zvezi s temi športi.

ko so si stadion ogledali od zgoraj pa od spodaj in do vseh skritih kotičkov naši nogometni navdušenci, smo se odpravili še do Akvarija, enega lepših. Nekaj slikic od tam.Kako čas hitro teče, sploh ne vem kdaj je minilo in že smo bili na poti domov. Ja počasi smo se odpravili proti domu, med potjo smo se ustavili še v Cannu filmskem mestu. Mestu, ki se je pripravljalo na svoj vsakoletni filmski festival. Panoramska vožnja po mestu, postanek pred festivalno dvorano, ogled mesta.

Nujno smo morali pofotkati tudi odtise rok slavnih, seveda ne vseh ampak nekaterih . No evo odtis rokce ene od zvezd - piše katere in od kdaj.
Pred festivalno dvorano je bila že pogrnjena rdeča preproga, postavljali pa so še odre in reflektorje

Slovo od filmskega mesta, pa pot proti Monacu in Montecarlu. V Monako smo prispeli v večernih urah. Peš smo se odpravili do knežje palače, in občudovali mesto z vrha.

Ampak nas je naš šofer zopet presenetil. Po vrnitvi z knežje palače in ko smo bili vsi na busu, nas je šofer popeljal po dirkaški pisti formule 1. No, tudi tu so se pripravljali na dirko. Kako mu je to uspelo, nam ni bilo najbolj jasno, kajti deli ulic so bili že zaprti.

Hja, moški del avtobusa je bil in oh in ah, navdušenje fuuul. Dokler nas niso ustavili policaji in nam odsvetovali nadaljno vožnjo pa tem delu mesta. Peljali smo se od startnega mesta, pa po tunelu pa menda še malo ob obali. Meni osebno nič posebnega, ampak vsi dedci so bili vzhičeni. Seveda so bile postavljene že povsod gume, postavljali so tribune, pa startna mesta so bila že označena. Aja, sej smo startali z njih.

Evo in že smo bili doma. bilo je kratko in sladko, bi lahko rekla. K sreči ni bilo prenaporno, zaradi vremena, ni bilo vroče, ravno prav za potepanje po mestih .