nedelja, 18. december 2011

December, december

Vsako leto v decembru doživljam isto, norim in še enkrat norim z božično-novoletnimi voščilnicami. Vsako leto me povozi čas in jih delam še skoraj takrat, ko jih je treba že poslati. No tudi letos se seveda nisem mogla izneverit "tradiciji". Vse se je zopet dogajalo zadnji hip. Nastalo je kar nekaj klekljanih vizitk. No tu je manjši problem, najprej jih je treba sklekljat, ja sklekljat, v povprečju se ena dela ? ur. hahahaha ne povem. No tukajle je delček mojih klekljanih vizitk, ja niso vse, delček



Naredila sem pa tudi nekaj "poštempljanih" Hvala bogu moje hrčkanje v preteklih letih je tako prišlo še kako prav. No tudi tukaj en delček, ja pa pickpointala sem tudi



In ker je december čas predbožičnih potepanj, smo opravili tudi to. letos smo jo po dolgem času ponovno mahnili na Dunaj. No Dunaja brez snega, slabega vremena in pa močnega pihanja vetra še nisem uspela doživeti. Ampak, ker je vsaka stvar prvič, smo to doživeli letos. Vreme lepo, brez snega in brez pretiranega vetra. nekaj utrinkov Dunaja.



Kočijaži s svojimi konjički, kar lepo kasirajo, tura dolga dobro uro 90 everčkov, hja se pa pelješ v takšni kočiji s tako lepimi konjički.


Prepevali so vsi, od najmanjše, ki je veselo poplesovala, do najstarejšega. Ponavljali so pa dve pesmi v nedogled. Jih je bilo pa zanimivo pogledati.



Vedno lepo okrašen Dunaj



Si nisem mogla kaj, tole gospodično v plaščku sem pa morala poslikat. Smo skupaj čakali na prehodu za pešce.






Nepopisna gneča pred mestno hišo, kjer se je odvijal eden od sejmov. Gneča obupna, pri stojnicah s hrano in pijačo skoraj ni bilo možnosti, da se prerineš do "štanta", tako , da smo ostali brez zakuhančka.




Včerajšnje, sobotno jutro na sosednjem hribu v Radmirju, rdeče obsijan gozd.





En hrib v rdečih odtenkih, osednji pa se je začel kopat v soncu, prelepo. Takole je zgledalo potem pa se je nadaljevalo



v tole. Slikano z našega balkona v Radmirju. Lepo.



Zjutraj krasen obsijan hrib , zvečer pa v Stožicah Parni valjak. Sej ne morš verjet, ja sem bila .Tjaša me je kot po navadi nahecala. Gneča velika, obiskovalci v veliki večini srednja in starejša generacija, sicer pa tudi mladine ni manjkalo. Uspelo mi je celo naredit eno slikico, no ja, je pač kakršna koli pač je. Glavo da je.






























4 komentarji:

  1. Kakšne čudovite voščilnice!

    Z Dunajem si naredila skomine ...

    Atenka

    OdgovoriIzbriši
  2. Brez zakuhančka? BREZ ZAKUHANČKA????? NEEEE, brez zakuhančka pa ni DUnaja,,,,mi smo ga še zate, brez skrbi ;)

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala, Urška ti si pa res prijateljica, hvala

    OdgovoriIzbriši

Komentarji k VESELJE DO USTVARJANJA