Krasen sobotni dan, nas jepremamil, pa smo se odpravili na potep. Prvi postanek Arburetum volčji potok, ogromno obiskovalcev, parkingi nabito polni, ampak tukaj smo samo malo nabavili, nekaj manjkajočega za okras. Nato pa nadaljevali pot v Ljubljano v živalski vrt. joj, kako dolgo že nismo bili tam. Smo že skoraj pozabili kako je zanimivo. Tukaj pa zopet morje pločevine, registerske tablice iz skoraj vseh krajev Slovenije. Takoj po vstopu nas je pozdravil tale lepotze, ki nam je poziral zadaj, pa spredaj pa še pa še, kako se je pozibaval in se šopiril v vsej svoji lepoti.
Tale zmajček nam je zaželel srečno pot po parku.
Tale zmajček nam je zaželel srečno pot po parku.
Ne naju motit sva pri kosilu
Radovedneži
Tudi takole je zanimivo
Tudi takole je zanimivo
Le kaj se skriva tukaj
Spim, ne moti
Spim, ne moti
Tukja nekje še mora biti nekaj hrane
Kako prijetna je tale voda
Joj, le kje je Pika
Po ogledu živalskega vrta, pa jo mahnemo dalje. Pot nas vodi v Žiri. Vsako leto, takle čas, pridne in ustvarjalne klekljarice društva Cvetaka Žiri, pripravijo svojo prelepo, čudovito, in, vsako leto ,znova enkratno razstavo svojih izdelkov, kaj izdelkov, pravih umetnin. Človek, ki se spozna na čipko skoraj ne more verjeti, da je to možno. Letošnja razstava je v znamenju ptičev in metuljev. Kot vsako leto, ostanem brez besed, To so res umetnine. Kaj vse ta "dekleta" naredijo. Pa gospa Iva (moja prva cimra, na skupnih izletih, naj se hvalim)in njen vnuk Urh, ni besed. Res sem vesela, da jih dobro poznam, da sem tudi članica njihovega društva, in da me te umetnice čipke vsako leto znova povabijo na njihova potepanja po tujini (vedno se imamo super, ogromno smeha, krasnih ogledov, pa še marsičesa) pa tudi klekljarskega izobraževanja v tujini. Nekaj prelepih izdelkov metujev, da o ptičih ne govorim. Slike naj povedo.
Jaz sem klekljan
Po ogledu živalskega vrta, pa jo mahnemo dalje. Pot nas vodi v Žiri. Vsako leto, takle čas, pridne in ustvarjalne klekljarice društva Cvetaka Žiri, pripravijo svojo prelepo, čudovito, in, vsako leto ,znova enkratno razstavo svojih izdelkov, kaj izdelkov, pravih umetnin. Človek, ki se spozna na čipko skoraj ne more verjeti, da je to možno. Letošnja razstava je v znamenju ptičev in metuljev. Kot vsako leto, ostanem brez besed, To so res umetnine. Kaj vse ta "dekleta" naredijo. Pa gospa Iva (moja prva cimra, na skupnih izletih, naj se hvalim)in njen vnuk Urh, ni besed. Res sem vesela, da jih dobro poznam, da sem tudi članica njihovega društva, in da me te umetnice čipke vsako leto znova povabijo na njihova potepanja po tujini (vedno se imamo super, ogromno smeha, krasnih ogledov, pa še marsičesa) pa tudi klekljarskega izobraževanja v tujini. Nekaj prelepih izdelkov metujev, da o ptičih ne govorim. Slike naj povedo.
Jaz sem klekljan
Cvetoča jablana, ampak klekljana
Klekljani ptički v sliki
Letos so gostile rusko čipko
Klekljani ptički v sliki
Letos so gostile rusko čipko
Umetnine Ive Sobočan in njenega vnuka Urha
Tele lepote pa so ustvarjale klekljarice iz Gorenje vasi, ki so tudi gostovale pri "žirovkah"
Še enkrat so pokazale lansko razstavo
Še enkrat so pokazale lansko razstavo
uhh, čudovit izlet ste si privoščili. Po slikah sodeč so bili v živalskem vrtu spet pridni. Čeprav smo kar redni gostje, je vedno opaziti kaj novega.
OdgovoriIzbrišiŽiri pa sploh.. joj, tole bi skoraj morali it pogledat. Verjamem, da je nepozabno. In šele tam ugotoviš, kako malo znaš in kaj vse se da naklekljat.