Prvomajsko potepanje

1.5.2010 sva se odpravila na potepanje, preko Italije , Francije v Španijo oz. Katalonijo. Naš prvi večji postanek v Italiji je bila Pisa. Obzidje, ki obdaja trg. Vhod na Trg čudes

Trg čudes s svojim znamenitim poševnim stolpom, krstilnico, baziliko in seveda pokopališčem. Na to pokopališče so v 15.stol prinesli sveto zemljo iz Golgote. Do druge svetovne vojne je imelo pokopališče "baje" 6000 najlepših gotskih nagrobnikov, sedaj jih je ostalo le še 86.

Poševni stolp, ki je star 830 let, se je pričel nagibati, že pri gradnji. Do tretjega nadstropja ni bilo problem, potem pa se je , ker stoji na močvirnatih tleh , začel nagibati. Ima 233 stopnic do vrha, razlika med vrhom in tlemi pa je 2m.

Čas ogleda je hitro minil ,in že smo jo mahnili naprej. Mimo Genove smo se odpeljali do letoviškega mesteca Diana Marina, kjer smo prespali in si nabirali moči za nadaljevanje poti. Spočiti in pripravljeni na nadaljevanje smo se zjutraj odpeljali proti Franciji. Šofer nam je ustavil na razgledni točki, da smo lahko malo pofotkali MonteCarlo, žal je bilo malo oblačno. Ampak iz višine zgleda takole.

Kaj kmalu smo bili v kraju Eze, pred Parfumerijo Fragonar. Popeljali so nas v notranjost, kjer izdelujejo takšne in drugačne parfume, kozmetiko za moške, ženske in pa lepo dišeča mila.

Evo pa se je že začelo prvo zapravljanje.

Ta parfumerija je bila ustanovljena 1926 leta in ima sedež v Grasu.

Za ilustracijo, iz 3t vrtnic z destilacijo dobijo 1 liter parfuma.
Tole je laboratorij, enega od preiskuševalcev oz. mešalcev parfuma, ali pa če rečem "vohalcev" raznih esenc. Ko sem povonjala pet parfumov, nisem nič več razločila, oni pa razločujejo malo morje vonjev.

Ena od stalaž s parfumi.

Vsi dišeči smo že brzeli naprej, se popeljali panoramsko po Nici, enem od znanih mondenih letoviških krajev.

Proti večeru smo prispeli v LloretdeMar, kjer smo ostali štiri dni, ampak smo v hoteli samo spančkali, drugače pa smo se vsak dan potepali, pa tudi zvečer smo malo žurali.

No pa smo se zbudili v deževno jutro, ampak to nas ni odvrnilo, mahnili smo jo na degustacijo vin, likerjev, sirčka....

Vsak je dobil mini kozarček, ob razlagi o vinih in likerjih, ki jih imajo v tej kleti, si je lahko vsak točil iz sodov karkoli je hotel in seveda kolikor je mogel.

Nekateri so bili res žejni. Moram priznat, da so bila vina v večini sladka, in meni nekako niso najbolj tekla po grlu oz. mi sploh niso.

Naslednja postaja Modna hiša usnja. Jao, priredili so nam manjšo modno revijo. Usnjene jakne, plašči, hlače....... pa še kaj. Zanimivo. No po končani reviji smo jo mahnili še v njihovo trgovino, kjer je ženski del zopet vzdihoval, to pot ob cenah.

Dneva še ni konec. Rahlo dežuje. škoda, kajti pot nas je vodila v Botanični vrt. Res škoda , da se nas ni usmilil sonček. Ampak vseeno je bilo zanimivo.

kaktusi, kaktusi takšni in drugačni

Prišel je nov dan, Mislili smo, no danes ga pa ne bo, dežja namreč, pa je bil, ni sicer pretirano padalo, vreme je bilo aprilsko, oblačno pa malček dežja ,pa kdaj pa kdaj, malo sončka.

Pot nas je vodila v Tossademar, staro srednjeveško mestece, kjer imajo tudi kip Ave Gardner, včasih zelo znane filmske igralke. menda so ji ga postavili, ko je tu snemal a film.

Na povratku proti busu, sva čisto slučajno našla tole zanimivo pokopališče v tem kraju. malo je drugačno.

Zvečer smo jo mahnili na viteške igre, kjer smo navijali za našega junaka, se mastili po srednjeveško brez noža in vilic, juho popili iz skodelice in pili vinček hahaha no tega pa iz kozarcev ne iz steklenice.

Nov dan, iz oblakov plaho kuka sonce. Vsi si želimo da bi zdržalo, kajti danes gremo najprej na Monserat nato pa v Barcelono.


Monserat, ena od znanih božjih poti v Evropi, katero je priznal tudi Vatikan, s svojo Črno Marijo.Kip je iz 15.stol.in je visok 1/2 m. Do kipa vodi poseben hodnik, žal pa nismo prišli do nje, vrsta je bila predolga in bi čakali kašne dve urice. zato je slikica (ni najboljša) iz cerkve in se vidi kolikor se pač vidi in kako se pač vidi.

V 9.stol. so tukaj postavili samostan, ki še sedaj spada med enega od najbogatejših. Čeprav je doživel opustošenje v času Napoleonovih pustošenj po Evropi, je menihom je uspelo kar veliko dragocenosti skriti. Samostan so po opustošenju in požigu obnovili, ter dodali moškemu redu benediktincev še red Uršulink. Samostan je na višini 800 m in je res fascinanten.

In že smo na poti proti Barceloni, mestu z cca 3,5 milj. prebivalcev, mestno jedro pa jih šteje tu okrog 1,7 miljona. Najprej nas je pot vodila, do Nacionalnega muzeja, ki je med drugim tudi krasna razgledna točka.

Po ogledu mesta iz višine, smo se podali do stadiona NK Espanjola, kjer so bile leta 1992 Olimpijske igre. Bakla, kjer je gorel ogenj, pa še pogled po stadionu, za nogometne navdušence.

Panoramska vožnja po mestu, nato malo potepanja in prostega časa, za sprehod po glavni mestni sprehajalni ulici Rambli, pokukali smo tudi na tržnico. po vsem tem pa smo se podali še do najslavnejše cerkve v tem mestu Sagrada famillia, stvaritev Gaudija. V notranjosti cerkve ni pravzaprav nič, zunanjost pa je ...........cerkev seveda še ni končana, jo še vedno gradijo, kar se vidi

Po vrnitvi v hotel, osvežitvi in tuširanju, smo jo mahnili na španski večer. večer plesa flamenka. prelepo, kar prehitro je bila uro polnoč in že smo brzeli spat v hotel.

Pa smo ga dočakali, sonček, namreč. Spremljal nas je vso pot do Figuerasa, rojstnega mesta zelo znanega in razvpitega Dalija. Mesto ima 33.000 prebivalcev in Dalijev muzej. 11.5.1904 leta je tukaj privekal na svet Dali, tu je zgradil svoj muzej. Ki je , tak kot pač je, zanimiv , kakor za koga, za nekoga bolj za nekoga manj. V muzeju je ogromno stvaritev tega umetnika, od njegove Gale(velike ljubezni in muze), pa do njegovih oblačil, delov pohištva, znamenitega nosu in ustnic.......... Pred vhodom v muzej, na balkonu, je potapljaška obleka, v kateri je nekoč prišel na otvoritev ene od svojih razstav. Evo, to je to.

Po ogledu surrealističnega muzeja nas je pot vodila v Empuriobravo ali Španske Benetke. Mesto številnih kanalov, umetno speljanih, ob njih prekrasne vile. Je pa zanimivo to, da je to mesto pravo letoviško mesto, ki sploh nima stalnih prebivalcev. Nimajo cerkve, nimajo pokopališča. Vile , hoteli in pa jahte to je to. Mesto za uživanje.

Ko smo si napasli oči ob teh krasnih vilah in jahticah , smo jo mahnili naprej v Girono. Stari del mesta se nahaja na hribčku. Ogledali smo si katedralo, katere zvonik je v obliki mošeje, lok cerkve je gotski in je širok 23 m ter je drugi najširši, takoj za katedralo Sv.Petra v Rimu. Sprehodili smo se po glavni ulici, se sladkali s sladoledom in popili kavico, ter se počasi odpravili na bus in nazaj v hotel.Pa smo jo mahnili še enkrat v Barcelono. To pot smo se najprej odpeljali do Parka Guell. Park je gradil Gaudi s svojim prijateljem Eusebiom Quellom. Načrtovala sta, da zgradita 64 hiš za bogate meščane Barcelone, v tem sklopu bi bilo vse, bilo bi naj mesto v mestu. Ampak........ ko so bile zgrajene tri hiše, so se pričele vrstiti množične odpovedi naročil. Zakaj...... pogled na hiše bo povedal vse. Dediči so stvariteve podarili mestu, le-to ni najbolje skrbelo za to umetnino. ko pa so park odkrili leta 1960 japonski turisti in pričeli množično zahajati vanj, se je mesto zganilo ga uredilo in sedaj je ena od večjih turističnih točk.

Evo, po ogledu tega parka, smo jo mahnili na stadion NK Barcelone CampNoe(nimam pojma, če sem prav napisala)No med nami je bilo kar nekaj navdušencev in navijačev tega moštva. Najbolj navdušeni so seveda odhiteli na stadion, kjer so se slikali z maketami slavnih nogometašev (Mesijem, pa kaj vem kom še vse......) ostali, smo se pa šetali okrog stadiona popili kavico in šli v trgovino Barce. Trgovina je v dveh štukih, v njej pa vse kar ti srce poželi - nogometno namreč. Dresi od minimini številke do največjih, pa žoge, pa košarkarske zadeve, pa rokometne pa sploh vse kar je v zvezi s temi športi.

ko so si stadion ogledali od zgoraj pa od spodaj in do vseh skritih kotičkov naši nogometni navdušenci, smo se odpravili še do Akvarija, enega lepših. Nekaj slikic od tam.Kako čas hitro teče, sploh ne vem kdaj je minilo in že smo bili na poti domov. Ja počasi smo se odpravili proti domu, med potjo smo se ustavili še v Cannu filmskem mestu. Mestu, ki se je pripravljalo na svoj vsakoletni filmski festival. Panoramska vožnja po mestu, postanek pred festivalno dvorano, ogled mesta.

Nujno smo morali pofotkati tudi odtise rok slavnih, seveda ne vseh ampak nekaterih . No evo odtis rokce ene od zvezd - piše katere in od kdaj.
Pred festivalno dvorano je bila že pogrnjena rdeča preproga, postavljali pa so še odre in reflektorje

Slovo od filmskega mesta, pa pot proti Monacu in Montecarlu. V Monako smo prispeli v večernih urah. Peš smo se odpravili do knežje palače, in občudovali mesto z vrha.

Ampak nas je naš šofer zopet presenetil. Po vrnitvi z knežje palače in ko smo bili vsi na busu, nas je šofer popeljal po dirkaški pisti formule 1. No, tudi tu so se pripravljali na dirko. Kako mu je to uspelo, nam ni bilo najbolj jasno, kajti deli ulic so bili že zaprti.

Hja, moški del avtobusa je bil in oh in ah, navdušenje fuuul. Dokler nas niso ustavili policaji in nam odsvetovali nadaljno vožnjo pa tem delu mesta. Peljali smo se od startnega mesta, pa po tunelu pa menda še malo ob obali. Meni osebno nič posebnega, ampak vsi dedci so bili vzhičeni. Seveda so bile postavljene že povsod gume, postavljali so tribune, pa startna mesta so bila že označena. Aja, sej smo startali z njih.

Evo in že smo bili doma. bilo je kratko in sladko, bi lahko rekla. K sreči ni bilo prenaporno, zaradi vremena, ni bilo vroče, ravno prav za potepanje po mestih .

Dan v Žireh

Včeraj smo se malo potepali in odšli v Žiri. V tem kraju je namreč bila 23.aprila otvoritev klekljarske razstave, vredne ogleda. Klekljarice društva Cvetka Žiri, so si namreč zadale nalogo in naredile, kaj naredile ustvarile so mojstrovino. Izdelale so vseh 27 zastav EU, zastavo EU in vse grbe glavnih mest. Vse zastave so delane po originalnih predlogah, po barvah ki so skoraj identične ali pa kar identične barvam zastav in grbov. Zastave kot grbi mest so izdalani v klekljanih tehnikah do zadnje najmanjše podbobnosti. Neverjetno. Delale so od lanskega oktobra do letos konec marca začetek aprila. Vsaka države EU ima mesto na svoji mizici, na kateri je prt obrobljen s čipko. Dela več kot dovolj. Zastav EU modrih z 12 rumenimi zvezdami pa je povsod ppolno. Seveda pa so naredile tudi zemljevid Evrope - držav, ki so včlanjene v EU, vsako v drugačni tehniki (dobro poglejte slikico). Gospe, so delale dvakrat tedensko v društvu vse ostalo pa doma. Zastava Slovenije, Žirov, EU in grb Žirov

No pa še nekaj držav,njihovih zastav in grbov glavnih mest

Razstavile so tudi originalne papirce, da se lahko vidi kako so dela in na kakšnih predlogah. Vsaka je dobila papirc in še sliko, da je lahko gledala kako zadeva izgleda.

Drugi del razstave pa je v občinski hiši, tukaj pa so razstavile nakit, in pa ostalo čipko ter zaščiteno Kranjsko klekljano čipko. To so skupaj zaščitili iz društev Žiri, Gorenja vas in Železniki.

Pa še nekaj utrinkov od tam

Sončno dopoldne 13. marca

Kakšno krasno jutro, povsod sicer polno snega, nebo pa brez oblačka in soooncee. Bil, bi greh ostati v hiši. Uspešno prepričam dragega, in že jo mahava proti vedno lepi Logarski dolini. Najprej postanek pri Igli v vsej njeni lepoti, o snegu na vrhu ni sledu - ob cesti pa je še. Naslednji postanek na sončku v Solčavi. cerkvica Marije Snežne. Zgleda , da tu nimajo obredov, vsaj pozimi ne, ni videt, da bi hodili po stopnicah v cerkev. Ali pa gredo, po kakšni drugi strani. kdo ve?

Nato se v začetku doline pogled ustavi na kapelici, kjer je baje imel svoje prste zraven sam Plečnik, pa značilen pogled na dolino od začetka poti.

Ko se obrneš nazaj, ti pogled obstane na velikem bivšem gostišču Sester Logar, ki so ga uspešno vodile vse do svojih poznih let. V oporoki so ga zapustile cerkvi in sedaj se v njem odvijajo duhovne vaje, pa verjetno še kakšne druge cerkvene dejavnosti. Mir in spokojnost.

Malo naprej, na nasprotni strani mogočna, trdna,stara kmetija Logar. Njihove "krave in biki" uživajo v zimski idili. So prav fletni, ni kaj.

Pogled na savinjske alpe.

Ledene sveče, od katerih malček kaplja, na strehi hotela Plesnik, kamor zavijeva na kavico.

V Logarski, so tekaške poti vzorno urejene, danes so rekreativci uživali v teku in lepem vremenu

Pa še en pogled na .......................

V vsej svoji veličini.

Ledene sveče, niso samo na strehah hiš

Kje je moja mama?

kako je prijetno na sončku, daj mir

Na smrekici ni več snega, na zemljici pa bo ob toplem sončku tudi skopnel.

Pa še en pogled na lepoto snežne pokrajine. Čez kakšen mesec, pa bo slika že drugačna.

Zgodil se je Plavi orkestar

Hja, tudi meni se je zgodil Plavi orkestar 26.2.2010 v hali Tivoli. Moja hčera, me je nahecala. Njen prvi koncert je bil Plavi orkestar pred x leti v Velenju. Bila je še mladoletnica in z njo je šel moj dragi.

Ta koncert ji je ostal v nepozabnem spominu, pa čeprav je bila na mnogih koncertih manj ali več znanih skupin od tu in tam, je ob najavi , da se po 10 letih vračajo na sceno morala obvezno na ta koncert. Vprašanje s kom? Se ve, kdo je dežurni v naši družini za vse take, in podobne norije.

No pa sva šli. Prišli v Ljubljano malo čez 18 uro, uspešno parkirali pred halo Tivoli in se podali v čakalno vrsto pred halo. Ker sva bili dovolj zgodnji je lahko izbirala, kje bova sedeli (bili sva namreč na tribuni). Problem, povsod bi bilo fajn. No in končno , ko sva zasedli svoje prostore, padem skoraj v nezavest. Če bi se dogovorila, verjetno ne bi bilo, da sedim skupaj s kolegico iz bivše firme ( mojih let, no mičkeno starejša hahahah)

Ker je bilo še dovolj časa, do koncerta sem si ogledovala populacijo koncerta. Pravzaprav, me je presenetilo, v dvorani je bilo od najstnikov, do "starcev". Polna dvorana, baje je bilo prodanih 6500 vstopnic ali mogoče celo več za vsak koncert, tudi sobotni ponovitveni.

Po bolj ali manj glasni predskupini so zavzeli oder "plavci". Najpopularnejši oz. eden od najpopularnješih pop bendov v celi bivši Jugoslaviji - je pričel svojo veliko turnejo prav v Ljubljani, nadaljeval jo bo v Zagrebu, Beogradu in zaključil v Sarajevu. Do sedaj so izdali 8 albumov in jih prodali v več kot petmiljonti nakladi. Zadnič so bili na sceni 2000 leta. Njihovi hiti Suada, Kaja, Bolje biti pijan nego star, Sava tiho teče, Zelene so bile oči te........... Odlazim - prepevajo vsi od maldih do starih.

Koncert, evforija, prepevanje , ploskanje vzklikanje vse. Zanese te, ne da bi vedel kdaj, prepevaš, ploskaš, skačeš. Neverjetno.

Pričetek koncerta je bil z novo pesmijo Amerika, nato pa nadaljevanje, hiti, ki verjetno ne bodo zlepa pozabljeni. Ni kaj fanje so še vedno sila.

Vse njihove pesmi, so nekaj posebnega, tekst ene od manj slišanih, ali pa mogoče manj znanih.



Jedina
Tiho ću da odem ja,
s tjela srne s bistrog potoka
ko da čujem blagi glas,
"ne idi zbog nas"

Tiho ću da odem ja
samo mala vjest iz novina,
tvoja suza još za kraj,
za put u raj.

Obuci bjelu haljinu
za tobom neka uzdišu,
kad ne mogu ja, jedina.

Konec koncerta, množica kriči, ploska, topota, vrnitev na oder odpojejo še nekaj pesmi in za konec njihova Odlazim.
Sedaj pa res, gužva na parkingu, traja da prideš iz parkinga na cesto, pot domov, hvala bogu nehalo je deževati, na after party ne gremo, čeprav so delili zastonj karte za vstop.

Nikoli, ne reci nikoli

Ja, točno tako!
Do sedaj, no do sobotnega koko zbora v Litiji, pravzaprav ne v Litiji, ampak v hribih tam daleč nekje nad Litijo, blizu cerkvice v kulturnem hramu, tam je moje upiranje fimu, dokončno kapituliralo.
Kdo je kriv?
Se ve, Urša s svojo delavnico, foto transfer na fimo maso.
Sicer pa , če sediš med umetnicami fima Natašo in Doris, nasproti "šice" Urše, kaj ti pa drugega preostane, kot mečkanje fima.
Drage moje, hvala za vašo pomoč.
Malce, sem se pa res zastrupila ( danes sem naredila še tri, no mogoče niso najboljši, ampak začetek je in vaja dela mojstra).
Šla v Mozirje, kupila lak (verjetno precej dražje kot v kakšni drugi trgovini), ampak nisem mogla čakat do petka..... in ekola zadeva izgleda takole

Pladnji

Ko te zagrabi, te zagrabi. Sem si obljubila, da letos ne bom zapravljala, ker pravzaprav ničesar ne rabim. "Sanje malega kitajčka", mi je rekel moj možiček. Pladnji, pladnji! Seveda sem morala imeti, ker takih , še nimam. In seveda sem rabila dva.
So res lepi, s srebrnim okvirjem in dvojnim steklom, tako, da lahko prtiček ali karkoli pač daš vmes, zamenjaš, ko se vzorca naveličaš.
Ja, preprosto, pa ni. Sem komaj uspela pladenj najprej razstaviti, da sem vmes dala čipko. Ampak šele potem je bil vrag, kako to spravit v okvir in v pladenj. Ker sem potrucana, mi je to z muko uspelo. Pladenj, ki ga bom uporabljala, in ne bo pristal tam, kot prejšnji, ki se mi je super podal v kuhinjo na steno.

Štafeta resnic

Joj, Nataša me je zadolžila, napisati sedem zadevic o sebi. Ko sem tole prebrala, mi je postalo kar malce tesno pri srcu. Ja, ljubi bogec, kaj pa naj napišem? Bo treba malo pobrskat po svoji notranjosti in se tega lotiti. Pa začnimo:



1. Zelo sem navezana na svoji družino, predvsem na svojo hčero, ki sem jo zelo težko prigarala. Moja dobra prijateljica pravi, da sem kot zmaj, ki jo čuva. Sem res? Bo malček kar držalo.



2. Ker sem bila edinka, sem bila zelo ampak res zelo na vezana na svojega očeta, ki je bil krasen človek in ga še sedaj po skoraj30 letih, kar ga ni več, včasih grozno pogrešam. Mogoče sem malo avšasta, ampak tako je to.



3. Zelo rada sem v naravi, včasih premalo. Krasni sprehodi po Logarski, pa naj bo to pozimi ali poleti. Še do lanskega leta, smo vsakega konec decembra uživali zunaj v mrazu na prekrasnih božično-novoletnih koncertih. Bilo je prelepo. Ampak vsaka stvar enkrat mine in tako so minili tudi ti koncerti.



4. Še vedno malo nostalgična na "prejšnjo državo", filmi pa glasba, pa meni vedno ljuba in prijetna Srbija in njeni krasni ljudje, kjer sem vedno uživala v njihovi prijaznosti, sproščenosti in direktnosti.



5. Ročna dela, približno 11 let že klekljam, kar je še vedno moja prva ljubezen, ampak odkar sem priveslala na "otoček" sem se včasih malo "blond" naučila marsičesa in sem res vesela, da sem našla takšno krasno "otočansko družbo". Ampak, tu sem se naučila še nečesa, postala sem grozno priden hrček, veliko stvari nujno rabim, pa naj bodo, to papirji takšni in drugačni, razni dodatki in kaj vem kaj še vse. V glavnem vse je nujno potrebno! Mož se je hvala bogu tega že navadil, in sploh ga več ne presneča, ko pridem domov in povem, da sem pa zadeve, ki sem jih prinesla, res nujno rabila.



6. Rada potujem, po Sloveniji, po Evropi pa tudi kam izven Evrope rada skočim. No glede tega, moram včasih moža kar prisiliti v kakšno pot, ampak potem mu ni nikoli žal.



7. Kot mestno dete, uživam, res uživam v naši hišici na podeželju , kjer imam svoj kotiček, kjer ni važno kakšno sobo pustim, kjer ni važno kaj je na tleh in kaj je na mizi. Tukaj se sproščam, ustvarjam in nadvse uživam.



No uspelo mi je napisat nekaj o sebi, pa saj če dobro posmisliš, bi lahko napisal marsikaj več, ali pa tudi marsikaj manj.



Verjetno bi morala sedaj tole štafeto predati naprej, pa jo naj skušam predati Klavdiji, Marički,Doris,